
Naročite se
|Prijavite se
Evropski parlament je Albanijo opozoril, da bi lahko nadaljevanje gradnje luksuznega letovišča, ki ga podpira ameriški investitor Jared Kushner, zet ameriškega predsednika Donalda Trumpa, resno ogrozilo pristopna pogajanja države z Evropsko unijo, poroča The Guardian.
Na to je opozorila nizozemska evropska poslanka Tineke Strik, ki je vodila štiridnevno misijo evropskega parlamenta za ugotavljanje dejstev v Albaniji. Po njenem mnenju se albanska vlada z vztrajanjem pri projektu »igra z ognjem«, saj bi gradnja na doslej neokrnjenih obalnih območjih povzročila nepopravljivo okoljsko škodo.
Projekt, vreden približno 1,4 milijarde evrov, predvideva razvoj luksuznega turističnega kompleksa na otoku Sazan, edinem albanskem otoku, ter na polotoku Zvërnec na jugu države. Obe območji sta znani po izjemni naravni dediščini, občutljivih ekosistemih in zaščitenih habitatih številnih živalskih vrst.
Jared Kushner je načrte predstavil kot projekt vrhunskega turističnega letovišča, namenjenega obiskovalcem z vsega sveta. Kritiki pa opozarjajo, da bi gradnja trajno uničila eno zadnjih ohranjenih obalnih območij v Albaniji.
Nasprotovanje projektu je sprožilo množične proteste po vsej državi. Gibanje, ki ga mediji imenujejo »flamingova revolucija«, je preraslo zgolj okoljska vprašanja in postalo simbol širšega nezadovoljstva z delovanjem vlade premiera Edija Rame. Protestniki vsak dan zahtevajo večjo preglednost odločanja, spoštovanje pravne države ter odstop predsednika vlade.
Po besedah Tineke Strik bi morala Albanija, če želi resno nadaljevati pot proti članstvu v Evropski uniji, projekt ustaviti. »Če premier Edi Rama resno misli z evropsko prihodnostjo Albanije, bi moral spremeniti smer in investitorjem sporočiti, da je članstvo v Evropski uniji njegova prva prednostna naloga,« je dejala poslanka.
Posebej je opozorila na poglavje 27 pristopnih pogajanj, ki obravnava okolje in podnebne politike. Države kandidatke morajo pri tem izpolniti vse evropske okoljske standarde, gradnja na zaščitenih območjih pa bi lahko bila resna ovira za nadaljevanje pogajanj.

Po njenih besedah so bila na območju Zvërneca že izvedena dela, ki vključujejo posek gozdov, uničenje starodavnih peščenih sipin ter gradnjo sedem kilometrov dolge makadamske ceste. Vse to naj bi bilo v nasprotju z evropskimi okoljskimi direktivami.
Evropski parlament je v nedavno sprejeti resoluciji podprl protestnike in pozval k takojšnji ustavitvi vseh gradbenih posegov na zaščitenih območjih.
Poslanci so obenem zahtevali razveljavitev zakonodaje, ki tako imenovanim strateškim investitorjem omogoča pridobivanje dovoljenj za gradnjo na območjih z visoko naravovarstveno vrednostjo. Po njihovem mnenju takšna ureditev odpira vrata nepreglednim investicijam in spodkopava varstvo naravne dediščine.
Evropska delegacija je med obiskom opravila pogovore tudi z albanskim ministrom za okolje Sofjanom Jaupajem. Kot je povedala Strikova, je iz pogovorov dobila vtis, da namerava vlada gradnjo nadaljevati vse do trenutka, ko bo Albanija formalno zavezana spoštovati evropsko zakonodajo. Takšen pristop je označila za nesprejemljivega.
»Ne morejo reči, da bodo zdaj povzročili še več škode, nato pa prihodnje leto preverili, ali so pripravljeni na evropske standarde. To ni način lojalnega sodelovanja z Evropsko unijo,« je poudarila.

Ob tem je izrazila tudi zaskrbljenost zaradi očitkov o korupciji pri izdaji gradbenih dovoljenj in prodaji zemljišč na območju Zvërneca. Nasprotniki projekta že dlje časa opozarjajo na pomanjkanje preglednosti in odsotnost javne razprave.
Kljub sporu evropski poslanci še naprej podpirajo pristop Albanije k Evropski uniji. Strikova poudarja, da velika večina Albancev iskreno podpira evropsko pot države. Po ocenah članstvo v EU podpira približno 92 odstotkov prebivalcev, kar je ena najvišjih ravni podpore med državami kandidatkami.
Premier Edi Rama, ki je lani osvojil že četrti zaporedni mandat, si je postavil cilj, da Albanija postane članica Evropske unije do leta 2030, pristopna pogajanja pa bi želel končati že do izteka leta 2027.
Vendar evropski poslanci opozarjajo, da bi lahko nadaljevanje projekta na zaščitenih območjih ta časovni načrt resno ogrozilo.
»Albanci vsak dan protestirajo, ker si želijo delujočo demokracijo in pravno državo. To krepi moje zaupanje v njihove evropske ambicije. Manj prepričana pa sem, da albanska vlada dovolj resno jemlje opozorila svojih državljanov, evropskega parlamenta in evropske komisije,« je sklenila Tineke Strik.
Komentarji