

Odbor za mir ima z Gazo malo skupnega, predvsem je namenjen utrjevanju nadzora ameriškega predsednika Donalda Trumpa nad aktualnim globalnim dogajanjem, je pred današnjim ustanovnim srečanjem v Washingtonu za Delo dejal Hugh Lovatt, višji analitik programa za Bližnji vzhod in Severno Afriko pri Evropskem svetu za zunanje odnose (ECFR). Po njegovih besedah gre za izrazito od zgoraj navzdol voden projekt z močno ameriško in izraelsko prevlado, nad katerim ima Trump popoln nadzor.
Nova platforma je predvsem trumpovski projekt. Gre predvsem za to, da predsednik Trump utrdi nadzor in vpliv nad dogajanjem po svetu. Z Gazo ima to zelo malo skupnega; precej bolj je povezana z njegovimi lastnimi ambicijami in s prihodnostjo sedanje globalne multilateralne ureditve. Hkrati menim, da jo je treba razumeti tudi kot zasebni, poslovni podvig. Če pogledamo udeležbo številnih investicijskih skladov in vplivnih poslovnežev ter preplet zasebnih in javnih sredstev, obstaja resen razlog za zaskrbljenost, da gre tudi za instrument zasebnih finančnih interesov.
Menim, da je tveganje treba vzeti resno. Ne gre za to, da bi Odbor za mir lahko nadomestil Združene narode – tega si ne predstavljam. Združeni narodi kljub številnim pomanjkljivostim predstavljajo desetletja multilateralne birokracije z obsežnim sistemom sekretariatov in programov. Takšne strukture ni lahko nadomestiti, zlasti ne v času, ki predsedniku Trumpu ostaja do konca mandata.

Menim, da gre za ločeni vprašanji. Evropske države ravnajo pravilno, ko s članstvom ne legitimirajo Odbora za mir. Res je, da se je Madžarska pridružila, in videli bomo, kako se bo to razvijalo, vendar je ključno prav to: ne dati pobudi politične legitimnosti s sodelovanjem.
Neudeležba še ne pomeni, da Evropejci nimajo vpliva. Vpliv ne izhaja iz članstva. Glede na zasnovo Odbora, ob branju njegove ustanovne listine in ob očitni prevladi, ki jo bo nad njim imel Trump, članstvo evropskim državam ne bi prineslo večjega vpliva. Prej nasprotno, obstajala bi nevarnost, da bi bile kot del enostransko zasnovane strukture, ki koristi predvsem Trumpu, še bolj potisnjene na obrobje.
Po mojem lahko vpliv izhaja prav iz tega, da se Odboru ne pridružijo. Evropske države lahko z njim še vedno sodelujejo od zunaj, kot bodo nekatere predvidoma storile že danes. Njihova resnična moč je drugje, v pripravljenosti prevzeti politično in finančno vlogo pri oblikovanju prihodnosti Gaze. Ta vloga ne sme biti brezpogojna. Drugače povedano, evropske države bi morale biti pripravljene ponuditi politične in finančne prispevke, vendar pod jasnimi pogoji. Ti bi morali podpirati oblikovanje pozitivne prihodnosti Gaze, ki trenutno ni skladna s Trumpovim načrtom obnove.
Gre za občutljivo ravnovesje med sodelovanjem in legitimiranjem. Menim, da je določena mera sodelovanja z Odborom za mir nujna, vendar mora temeljiti na evropskih interesih in viziji, ne na prilagajanju Trumpovemu načrtu prenove Gaze, ki ga sam vidim kot katastrofičnega in distopičnega. Sodelovati torej da, vendar pod lastnimi pogoji.
Kje je meja med sodelovanjem in podeljevanjem legitimnosti, je težko določiti. Veliko bo odvisno od tega, kako se bodo predstavniki pozicionirali in kaj bodo na srečanju dejansko povedali. Obstaja vrsta multilateralnih organizacij, od skupine G7 do različnih regionalnih povezav, zato sodelovanje v takšnih forumih samo po sebi ni sporno. Ključno je, da se takšnega sodelovanja lotimo na ustreznih temeljih.
Večje vprašanje se mi zdi sodelovanje evropske komisije. Kolikor razumem, je bila odločitev o udeležbi sprejeta brez posvetovanja z državami članicami. Ob tem se odpira dodatno vprašanje, kako ohraniti evropsko enotnost, za katero so posebno odgovorne prav institucije EU. Udeležba brez predhodnega usklajevanja z državami članicami lahko tej enotnosti škodi in hkrati pošlje predsedniku Trumpu signal o evropski razdeljenosti.
Postavlja se tudi vprašanje, na kakšni podlagi bo komisija sodelovala. Morda bo napovedala finančne zaveze v imenu Evropske unije, ki jih države članice niso potrdile ali odobrile.

Palestinska udeležba je na dnu organizacijske sheme v okviru nacionalne komisije za upravo Gaze. Gre za administrativno telo, nad katerim imata Odbor za mir in predsednik Trump popoln nadzor. Trump lahko članstvo pri tem projektu spremeni, kadarkoli se za to odloči.
To znova potrjuje, kar smo že videli pri načrtu obnove in širšem ameriškem pristopu do Gaze. Gre za izrazito od zgoraj navzdol voden projekt z močno ameriško in izraelsko prevlado, ki noče le zgraditi nove Gaze, temveč hoče tudi uresničiti po mojem mnenju distopično vizijo. Če bo načrt uresničen, bo izbrisal gospodarsko, družbeno in kulturno tkivo Gaze.
To se dogaja zato, ker Palestinci niso del procesa odločanja. Potisnjeni so kvečjemu v neenakovredno vlogo. Gre za popolno preobrnitev razmerij moči in izrazito asimetrijo. Ko se Evropejci vključujejo v sodelovanje z Odborom za mir, tudi od zunaj, ne gre le za vprašanje, kakšno vizijo obnove so pripravljeni financirati. S svojim financiranjem in političnim delovanjem bi morali poskušati ponovno poudariti in okrepiti palestinsko zmožnost odločanja o lastni prihodnosti.
Na to je mogoče pogledati na več načinov. Načrt z dvajsetimi točkami in resolucija Združenih narodov, ki ga je potrdila, sta danes sprejeta v mednarodni skupnosti, med Evropejci, Izraelci in celo Palestinci. Če naj bo ta načrt dolgoročno vzdržen, bo treba izvesti drugo fazo od predvidenih treh. Ne bom se spuščal v tehnične podrobnosti, toda treba je ohraniti zagon njegovega izvajanja, kar zahteva zaveze tako palestinske kot izraelske strani.
Trajnost premirja bo v končni fazi odvisna predvsem od tega, ali je Izrael resnično pripravljen spoštovati svoje obveznosti. To vključuje nadaljnji umik iz Gaze v okviru druge faze, odprtje humanitarnega dostopa ... To je glavno vprašanje in hkrati področje, na katerem lahko Evropa po mojem pritisne na Izrael.
Kar zadeva obnovo, je odločilno, kdo ima finančna sredstva. Denar za obnovo ne bo prišel iz Odbora za mir. To je nekoliko paradoksalno. Argentina ne bo financirala obnove Gaze. Prav tako ne Madžarska in Albanija. Glavni donatorji so arabske države in verjetno tudi Evropejci.
Čeprav je razprava trenutno uokvirjena okoli Odbora za mir, odločilna beseda pri vprašanju obnove in razvoja ne bo v njegovih rokah, temveč v rokah donatorjev. Mnogi med njimi so zunaj Odbora ali so kritični do tega.
-----------------------------

Projekt je prejel sredstva iz programa Evropske unije za raziskave in inovacije Horizon Europe (št. pogodbe 101119678). Izražena stališča in mnenja pripadajo avtorju in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za raziskave (REA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki financira akcijo.
Komentarji