Albanci razjarjeni zaradi Trumpovega zeta, zahtevajo ustavitev gradnje resorta

Protesti v Albaniji proti luksuznemu letovišču, projektu Jareda Kushnerja, zeta Donalda Trumpa, se krepijo, potem ko so prebivalci zavrnili ponudbo premiera države, da »bi razpravljali o rešitvah«, poroča Guardian. Kushner želi obalno mokrišče, ​​dom flamingov, tjulnjev in morskih želv, spremeniti v letovišče.

Včeraj se je na tisoče ljudi že tretji dan zapovrstjo zbralo na ulicah Tirane, nekateri z napihljivimi flamingi v opozorilo na strah pred okoljsko škodo, in zahtevajo ustavitev projekta. Načrtujejo se protesti na jugu države, kjer so se dela na kompleksu v vrednosti 1,6 milijarde dolarjev pred kratkim že začela. Gre za eno najbolj okoljsko občutljivih območij v Sredozemlju.

FOTO: Florion Goga/Reuters

Netransparentnost

Izvršni direktor vodilne naravovarstvene skupine v državi Zaščita in ohranjanje naravnega okolja v Albaniji (PPNEA) Aleksandr Trajce je dejal, da je bilo od samega začetka vse popolnoma netransparentno. »Nismo videli nobenega javnega posvetovanja ali javne dokumentacije glede dovoljenj. Zato smo jasni: pogovarjati se bomo začeli šele, ko odstranijo buldožerje, odstranijo ograjo in obnovijo habitate v prvotno stanje.«

Premier Edi Rama, ki je branil projekt kot mejnik v prehodu majhne balkanske države iz stalinistične države v vrhunsko počitniško destinacijo, je v torek predlagal, da se sreča s protestniki, a je voditelj vztrajal pri svojem in dejal, da ni možnosti »da bi se naložba ustavila, dokler sem tukaj«.

Kot najstarejša okoljska skupina v Albaniji je PPNEA sprožila alarm, ko so se pojavila opozorila, da je regija edinstvene biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine ogrožena z uničenjem.

Zlom pravne države

»Česa takšnega še nismo videli na albanskih zaščitenih območjih,« je dejal Trajce. »To je popolni zlom pravne države brez upoštevanja družbe, brez okoljskih premislekov, brez pogodbenih dovoljenj, samo buldožerji ...« je njegove besede povzel Guardian.

Zaskrbljenost je, kot pravi, prerasla v javno ogorčenje, ko so delavci začeli postavljati ograjo z betonsko osnovo in bodečo žico okoli območja blizu Zvërneca, namestili zasebno varnostno podjetje za zaščito in ko je težka mehanizacija začela uničevati starodavne sipine in sredozemske borove gozdove, da bi sprostili pot za ceste.

»Takrat so se domačini zares razjezili,« je dejal. »Ljudje, ki imajo tam zemljo ali delajo na zemlji tam, nenadoma niso mogli več do nje. Zdaj je to preseglo okoljsko vprašanje. To je stvar državljanov. Je veliko večje.«

Podobne načrte ima predsednikov zet za zavarovano obalno območje Vjosa–Narta, kjer domujejo številne živalske vrste, med njimi flamingi, tjulnji in morske želve. FOTO: Florion Goga/Reuters

Obisk Ivanke Trump

V začetku leta je Ivanka Trump Albanijo obiskala s skupino arhitektov in si ogledala območje, ki ga je za razvoj določila investicijska družba njenega moža Affinity Partners.

FOTO: Florion Goga/Reuters

Letovišče naj bi pokrivalo območje, ki vključuje ne le nenaseljeni greben Sazan, edini albanski otok, temveč tudi mokrišča in obalna bivališča v morskem narodnem parku, ki ga obdaja. Vode so med zadnjimi zatočišči sredozemskega medvedjega tjulnja, območje pa je tudi zavetje za več kot 200 vrst ptic – mnoge so ogrožene –, vključno s flamingi in dalmatinskimi pelikani, kot navaja BirdLife International.

Za razvoj so določena tudi obsežna območja zaščitene obalne pokrajine severno od vasi Zvërnec, med laguno Narta in morjem.

Za razvoj so določena tudi obsežna območja zaščitene obalne pokrajine severno od vasi Zvërnec (na fotografiji), med laguno Narta in morjem. FOTO: Florion Goga/Reuters

Tožilstvo začelo preiskavo

Ta teden je albansko posebno protikorupcijsko tožilstvo SPAK sporočilo, da je začelo preiskavo spornih zakonodajnih sprememb, sprejetih leta 2024, ki se nanašajo na zaščitena območja.

Razvijalci pravijo, da bodo napredovali odgovorno. »Naš poudarek ostaja na odgovornem upravljanju, okoljskih izboljšavah, ustvarjanju delovnih mest in ustvarjanju dolgoročne vrednosti za lokalne skupnosti. Spoštujemo tekoče javne in institucionalne procese,« je dejal Asher Abehsera, predsednik družbe, ki razvija načrte v partnerstvu s Kushnerjevim podjetjem.

Rama zanika, da bo projekt ogrozil nedotaknjeno obalo

Rama, ki je lani dobil četrti mandat z obljubo, da bo Albanijo do leta 2030 pripeljal v Evropsko unijo in si prizadeva pritegniti naložbe v državo, ki ostaja med najrevnejšimi v Evropi, prav tako zanika, da bo projekt ogrozil njeno nedotaknjeno obalo.

1. junija je albanskemu parlamentu povedal, da pogajanja še potekajo in da končni predlog še ni bil sklenjen. V izjavi v sredo je dejal, da je pomembno, da ostanejo gostoljubni, pošteni in pod nobenih pogojem ne prejmejo stigme, da so države, ki vlagatelje sprejemajo sovražno.

Kushner se za Albanijo menda zanima že dolgo

V intervjuju za Guardian pred začetno odobritvijo projekta je Rama razkril, da Kushnerjevo zanimanje za Albanijo sega leta nazaj, »ko Trump ni bil še niti blizu temu, da bi postal ameriški predsednik, ampak bliže temu, da gre v zapor kot v Belo hišo«.

»Ni bilo povezano s Trumpom, ampak z Jaredom kot ameriškim vlagateljem z odličnim projektom,« je dejal.

Albanija, ki je bila skoraj 50 let zaprta pod železno vladavino režima, ki je prepovedal potovanja, je postala vse bolj priljubljena med obiskovalci, ki jih privlačita njena naravna lepota in dostopnost.

Za podpornike se Ramovo prizadevanje za privabljanje vrhunskih vlagateljev zdi nujno, če se želi destinacija izogniti pastem pretiranega turizma. Toda za nasprotnike je polemika spodbudila tudi vse večje nezadovoljstvo z vlado. »Jeza ni toliko usmerjena proti Kushnerju ali Ivanki Trump, temveč proti vladi in načinu, kako se je s tem spopadla,« je dejal Trajce.