(Skoraj) vsi smo 99 odstotkov

Nas so prodali, banke pa rešili, so včeraj po vsem svetu sporočali protestniki.

Objavljeno
15. oktober 2011 21.14
Posodobljeno
15. oktober 2011 21.28
Boris Čibej, New York, Tone Hočevar, Rim
Boris Čibej, New York, Tone Hočevar, Rim

Minilo je natančno pet mesecev, odkar so se na madridskem osrednjem trgu Puerta del Sol začele demonstracije proti brezposelnosti in proti finančnim elitam. Protesti so se razširili po vsem svetu. Zadnji mesec je najodmevnejša tako imenovana zasedba svetovnega finančnega središča Wall Street v New Yorku. Na petmesečnico začetka protestov, ki so se prelevili v nekakšen vsesvetovni upor proti kapitalizmu in sedanji svetovni ureditvi nasploh – upor 99 odstotkov prebivalstva proti odstotku parazitske elite –, so danes pripravili podobne manifestacije v 951 mestih v 82 državah.

Po nekaj sto ljudi je demonstriralo v Sydneyju v Avstraliji, v Tokiu na Japonskem, Hongkongu in v filipinskem glavnem mestu Manili. Gibanje Mi smo 99 odstotkov je poleg Združenih držav najbolj razširjeno v Evropi. V Londonu je približno 800 protestnikov, med njimi tudi ustanovitelj Wikileaksa Julian Assange, poskušalo vdreti na borzo; to jim je preprečila policija, vendar se kaj hujšega od manjših prerivanj ni zgodilo. Prav tako večinoma mirno so potekali večji protesti v Atenah, Berlinu, Bruslju, Madridu, Zürichu in na Dunaju. Popolnoma drugače pa je bilo v Rimu.

Rim: Divjaki v črnem so preprečili mirne proteste


Iz vse Italije so že zjutraj prišli tisoči ljudi, ki so hoteli skupaj s somišljeniki po vsej Evropi in svetu opozarjati na nepravične ekonomske odnose. Pa se je njihov mirni shod izrodil v divjanje, požiganje avtomobilov in hiš ter v obračune s policijo. Kakšnih 500 v črno oblečenih mladcev in mladenk, domnevno z vseh koncev Evrope, je s policijsko pomočjo večno mesto spremenilo v pekel. Na koncu je bilo več deset ranjenih, največ med policisti in orožniki.

V italijanskem glavnem mestu so se skupine mirnih nasprotnikov nebrzdanega kapitalizma zbirale že ves teden, bivakirali so na Via Nazionale nasproti centralne banke. Ko so prišli njihovi somišljeniki iz vse države in se je na Trgu republike začel sprevod, se je dogajanje zelo hitro izrodilo in z vsako minuto postajalo bolj podobno Genovi pred desetimi leti.

Iz mirnega sprevoda so se na več mestih izluščile skupine po dvajset ali trideset v črno oblečenih in zakrinkanih mladcev s čeladami na glavah, z železnimi palicami v rokah in s petardami ter zažigalnimi bombami v žepih. Razbijali so izložbe bank in trgovin, mimogrede so zažgali še hišo ob cesti. Goreli so avtomobili, najprej eden, potem dva, naposled vsaj ducat. Zakrinkani mladeniči so najraje zažigali malo bolj gosposke avtomobile, parkirane ob cesti.

Mirni udeleženci demonstracij so se na to odzvali, nekaj divjakov zgrabili in jih izročili policiji. Večina pohodnikov, zlasti tisti, ki so na sobotno popoldne v sončni in topli Rim prišli z otroki, so se umaknili iz sprevoda in odšli. Oči so se jim solzile, saj so se policisti sredi množice lotili divjakov v črnem s solzilcem in vodnimi topovi.

Na Trgu svetega Janeza in na travniku okrog njega, kjer se pred baziliko vsako leto srečujejo milijoni ljudi na koncertih in tudi na političnih prireditvah, so se še igrali otroci udeležencev demonstracij, ko so tja pridivjali »black block«, kakor mladcem v črnem pravi rimska policija. Ta je skupaj z orožniki z oklepnimi vozili zaprla izhode s trga in tudi pripomogla k začetku spopada, v katerem so bili uniformiranci slabši, manj pripravljeni udeleženci. Črno oblečeni in zamaskirani napadalci so jih stisnili v kot. Nekateri med njimi so potem mimogrede odvrgle maske in črne obleke, dvignili roke in se delali, da nimajo nič z nasilnim dogajanjem.

Vneli so se spopadi, ki jih policija nekaj časa sploh ni obvladala. Mladci so začeli na Trgu svetega Janeza zibati policijska oklepnike, orožniki so se začeli umikati, eno izmed njihovih vozil je zagorelo. Orožnika sta se rešila, vozilo je eksplodiralo in popolnoma zgorelo. Spopadi so se potem preselili na sosednje ulice in trge, na Trgu svetega Janeza so ostale razbitine, ožgani zidovi in trpko spoznanje Rimljanov, da mirne demonstracije v njihovem mestu očitno niso mogoče. Župan Gianni Alemanno, pred leti tudi sam udeleženec številnih nasilnih demonstracij in poulični pretepač, je izjavil, da je bilo med 500 »black blocki« največ tujcev, Rimljanov pa menda zelo malo. Kako je to vedel, ni znano.

New York: Nas so prodali, banke pa rešili

Z »okupirane« zelenice pred razvpitim finančnim središčem na manhattanski uličici Wall Street, kjer se je pred mesecem dni rodilo globalno gibanje Mi smo 99 odstotkov, je v soboto zjutraj kakih tisoč demonstrantov krenilo na pohod proti sedežu banke JPMorgan Chase. »Nas so prodali, banke pa rešili,« so vzklikali protestniki, ki so jih budno spremljale okrepljene policijske enote. Popoldne so se demonstranti zbrali na že tako prepolnem trgu Times Square, najbolj oblegani turistični točki v mestu.

V petek so protestniki dosegli pomembno zmago, saj je morala mestna oblast zaradi javnih pritiskov odpovedati načrtovano čiščenje parka Zuccotti, v katerem so se utaborili demonstranti. Na zelenici – »okupatorji« so ji vrnili izvorno ime Park svobode – se je v petek zjutraj zbralo več kot 3000 ljudi, ki se niso hoteli umakniti. Pričakovali so, da jih bo policija vse po vrsti aretirala. »Zmagali smo, zmagali bomo,« se je zaslišal vzklik, ko so predstavniki mestne oblasti sporočili, da so »čistko« prestavili. Kljub temu pa je motorizirana enota policije na skuterjih v spektakularni in nadvse brutalni akciji prijela 16 protestnikov, ki se jim je uspelo prebiti mimo blokade, s katero so obdali finančne ustanove na Wall Streetu. Demonstranti v New Yorku imajo srečo, ker so zasedli park v zasebni lasti. Drugod po ZDA, kjer so se nastanili na javnih površinah, so jih oblasti pregnale, več sto najvztrajnejših pa so aretirali.