Protestniki v Nikaragvi zahtevali konec politične represije

Na ulicah Manague se je zbralo več deset tisoč ljudi, ki so protestirali proti vladi.
Fotografija: »Ne dialogu z morilci,« so na več dnevnih protestih, v katerih je umrlo malo manj kot 30 ljudi, zapisali protestniki. FOTO: Inti Ocon/AFP
Odpri galerijo
»Ne dialogu z morilci,« so na več dnevnih protestih, v katerih je umrlo malo manj kot 30 ljudi, zapisali protestniki. FOTO: Inti Ocon/AFP

Čeprav so oblasti Nikaragve preklicale reformo socialnega varstva, ki je minuli teden sprožila proteste po državi, se množične demonstracije nadaljujejo. Včeraj je na ulicah prestolnice več deset tisoč ljudi mirno zahtevalo konec politične represije in odstop predsednika Daniela Ortega.

Protestniki vlado prav tako pozivajo, naj prevzame odgovornost za nasilje v protestih, ki je zahtevalo 27 smrtnih žrtev in 428 ranjenih. Približno 100 ljudi je (bilo) bodisi aretiranih bodisi je pogrešanih, poroča BBC Mundo.

Reforma sistema socialne varnosti je naletela na oster odpor javnosti, saj je predvidevala povečanje deleža prispevkov delavcev in delodajalcev s 6,25 na sedem odstotkov. Prav tako je predvidevala, da bodo upokojenci pet odstotkov svoje pokojnine prispevali za zdravstveno varstvo.

Pobudniki protestov, ki so se začeli minulo sredo, so bili študentje, pri organizaciji včerajšnjega protivladnega protesta pa so se jim pridružili tudi lastniki podjetji, ki tudi sicer veljajo za nasprotnike predsednika Ortega. Nekdanji vodja sandinističnih upornikov Ortega je vodenje države znova prevzel leta 2007, lani pa je bil na mesto predsednika izvoljen tretjič. Položaj podpredsednice zaseda njegova žena Rosario Murillo. Študentje, kot poročajo tuji mediji, kampirajo na politehniški univerzi v Managui, od tam pa koordinirajo množične protivladne demonstracije.
 

Proteste spremljata nasilje in cenzura


Medtem ko se, denimo, ZDA, Evropska unija, Združeni narodi in Vatikan sprašujejo o legitimnosti uporabe sile proti demonstrantom, predsednik Daniel Ortega trdi, da je bila ta nujna. V bran Ortega je stopil tudi venezuelski predsednik Nicolás Maduro. Prepričan je, da gre za »nasilno zasedo skupin, ki so v preteklosti že povzročile veliko škode«, navaja tiskovna agencija AP.

Iz države ne prihajajo zgolj vesti o policijskem in vojaškem nasilju, temveč lokalni mediji poročajo tudi o cenzuri. Mnogi novinarji, ki so poročali o protestih, so pristali za zapahi, odmevna je bila tudi smrt novinarja časopisa El Meridiano Ángela Gahona. Gahona je umrl zaradi strela, ki ga je zadel v glavo med snemanjem nasilja med policisti in demonstranti v obalnem mestu Bluefields na vzhodu države.
 

Komentarji: