Ursula von der Leyen nova predsednica evropske komisije, a le s 383 poslanskimi glasovi

»Sem počaščena,« je v kratkem nagovoru po izvolitvi sporočila Ursula von der Leyen. Evropskim parlamentarcem se je zahvalila za zaupanje.
Fotografija: Izvoljena je bila le z 9 glasovi večine. FOTO: Vincent Kessler/Reuters
Odpri galerijo
Izvoljena je bila le z 9 glasovi večine. FOTO: Vincent Kessler/Reuters

Strasbourg –  Ursula von der Leyen je bila izvoljena na položaj predsednice evropske komisije. V prihodnjih tednih bo morala sestaviti komisarsko ekipo, s katero bo uresničevala svoje ambiciozne cilje.

20.04 »Evropa je moja strast,« je Ursula von der Leyen povedala na prvi tiskovni konferenci po izvolitvi.  Delo v Bruslju vidi kot vrnitev domov. »Vedno sem želela delati za EU,« je povedala.



19.41 »Sem počaščena,« je v kratkem nagovoru po izvolitvi sporočila Ursula von der Leyen. Evropskim parlamentarcem se je zahvalila za zaupanje. »Želim enotno in močno Evropo,« je povedala.    

19.36 Ursula von der Leyen je nova predsednica evropske komisije. 383 glasov za, 327 proti, 22 vzdržanih, 1 glasovnica prazna.

19.22 Ursula von der Leyen je po neuradnih podatkih dobila 383 glasov. To je sicer šibek rezultat, le devet več od zahtevane večine.  

FOTO: Vincent Kessler/Reuters
FOTO: Vincent Kessler/Reuters


18.55  V evropskem parlamentu še poteka glasovanje. Tudi v socialističnem taboru je na koncu prevladalo prepričanje, da podprejo von der Leynovo. Kljub temu naj bi po ocenah virov okoli tretjina njihovih poslancev glasovala proti kandidatki. A videti je, kot da je zmaga von der Laynove zagotovljena. Rezultati bodo znani po 19.30.

FOTO: Vincent Kessler/Reuters
FOTO: Vincent Kessler/Reuters


17.00 Pred glasovanjem potekajo intenzivni pogovori v političnih skupinah. Najbolj razcepljeni so videti socialisti, saj v več nacionalnih delegacijah nasprotujejo von der Leynovi. Nemški, francoski, belgijski, slovenski in bolgarski socialdemokrati naj bi glasovali proti kandidatki.

16.11 Vodja slovenske delegacije v EPP Romana Tomc (SDS) je ugotovila, da je bila v govoru von der Leynove »njene pozornost usmerjena  v levo«. Slišala je tudi predloge in ideje kandidatke, ki bi bile kvečjemu pogojno sprejemljive. Tomčeva, denimo, nasprotuje transnacionalnim listam za evropske volitve, ker da bi v slabši položaj postavile male članice. In kakšna bi bila von der Leynova kot predsednica evropske komisije? »Morda je zaradi njenega spola, kariere in družine čutiti večjo odgovornost,« je Tomčeva ocenila kandidatko.

14.42 Po neuradnih projekcijah, narejenih na podlagi napovedi glasovanja strank v posameznih skupinah, naj bi von der Leynova dobila vsaj 390 glasov. Za izvolitev jih potrebuje 374. Jean-Claude Juncker jih je leta 2014 dobil 422. Ker je glasovanje tajno, presenečenja ne morejo biti izključena.

14.05 Slovenska socialdemokrata Tanja Fajon in Milan Brglez bosta glasovala proti von der Leynovi. »Ne moremo sprejeti dogovora izza zaprtih vrat, ki je zanikal demokratično voljo ljudi, izraženo na evropskih volitvah,« je sporočila Fajonova. Najvišji predstavniki EU po njenem mnenju ne morejo biti kandidati, »ki na evropskih volitvah niso predstavili svoje vizije, svojih rešitev in svojih zavez«.

13.26 Slovenski poslanci in Ursula von der Leyen. Četverica iz EPP (Franc Bogovič, Ljudmila Novak, Romana Tomc, Milan Zver) jo bo podprla, tudi oba iz Renew Europe (Klemen Grošelj in Irena Joveva) sta za. Oba iz S&D (Milan Brglez in Tanja Fajon) veljata za kritika kandidatke, a na potrditev njune namere glasovanja še čakamo.

13.00 V evropskem parlamentu so končali razpravo z von der Leynovo. Začenjajo se pogovori in posvetovanja političnih skupin. Gotovo se bodo dogajale še »kupčije« v ozadju. Veliko presenečenje bi bilo, če nemška kandidatka ne bi bila izbrana. Ključni bodo glasovi socialistov, ki se bodo šele popoldne izjasnili, kaj nameravajo narediti. Njihov vodilni kandidat na volitvah Frans Timmermans je jasno podprl von der Leynovo.

11.55 Še vedno poteka poslanska razprava, brez posebnih novosti. V evropskem parlamentu je trenutno 747 poslancev, ker so trije zeleno-neodvisni Katalonci in Danec iz S&D še brez mandata. Ključni bodo socialisti, odločili se bodo tik pred zdajci. Splošno pričakovanje je, da bo Nemki uspelo. Sicer lahko pričakuje še podporo iz drugih skupin. To so že nakazali poslanci italijanskih 5 zvezd. Tudi poljska Pravo in pravičnost utegne biti za. Vprašanje je, kaj bo z italijansko Ligo. Gotovo bo kdo iz vrst Zelenih in neodvisnih tudi za. Glede na vsebino nastopa, v katerem je zagovarjala številne ideja socialistov in zelenih, je najbrž marsikdo iz njene EPP privzdigoval obrvi.



10.25 Kakšni so bolj konkretni projekti, ki jih von der Leynova predlaga za prihodnjih pet let? Na tej povezavi so njeni ključni načrti.

10.17 Po nastopih glavnih političnih skupin se še ni izkristaliziralo, ali bo von der Leynova dobila dovolj glasov za izvolitev. Na svoji strani ima EPP in bolj ali manj liberalni tabor (Prenovimo Evropo). Vodja sociaIistov Iratxe García je videla napredek v zadnjih odgovorih von der Leynove, a želijo si še več glede migracij, bitke proti revščini, več pravne države. Čeprav je kandidatka v ospredje postavila podnebne spremembe, Zeleni ostajajo nasprotniki njene izvolitve. Zanje in za del socialistov je položaj protisloven. Tudi če s svojo držo dosežejo padec von der Leynove, bo čez nekaj tednov ali mesecev spet predlagan kandidat EPP. To, kar sami želijo, nemška kandidatka najbrž uteleša bolj kot kdo drug iz konservativnega tabora.

9.42 Von der Leynova je končala govor. »Pri pravni državi ne bo kompromisov,« je bilo eno od njenih sporočil. Evropska komisija naj bi bila neodvisen varuh pogodb. Med drugim je napovedala razpravo o transnacionalnih listah za evropske volitve. Zagovarja tudi pravico evropskega parlamenta za predlaganje zakonodaje. »EU je kot zakon. Ljubezen ni boljša kot prvi dan, a je globlja,« je povedala. Po končanem govoru nastopajo predstavniki političnih skupin.     

9.37  »Na morju je dolžnost reševati življenja,« je povedala Ursula von der Leyen. Sredozemlje je po njenem ena najbolj smrtonosnih meja na svetu. Unija sicer potrebuje humane meje, a mora tudi zmanjšati nezakonite migracije in voditi bitko proti tihotapcem. Povedala je osebno zgodbo o sprejetju 19-letnega Sirca v lasten dom in družino pred štirimi leti. Naučil se je nemško in angleško, dela in ponoči študira. »Je navdih za vse nas,« je povedala.




9.25 V prvem delu govora je napovedala predvsem bolj odločne ukrepe v bitki proti podnebnim spremembam. V prvih stotih dneh mandata naj bi predlagala zeleni dogovor (green deal) za Evropo. Sicer nadaljuje z bolj splošnimi poudarki o nujnosti enotne Evrope. Opaziti je, da se želi prikupiti vsem skupinam s kakšno idejo. Dopušča prožnost pri pravilih pakta stabilnosti. Tudi načela socialnega tržnega gospodarstva so njeno vodilo. »Niso ljudje zato, da služijo gospodarstvu, ampak gospodarstvo, da služi ljudem,« je povedala. Napoveduje pošteno obdavčitev multinacionalk, urejanje vprašanja minimalne plače, evropsko shemo za brezposelne v obdobjih hudih kriz. Seveda zagovarja finančno okrepitev programa Erasmus+.

9.10 Von der Leynova je začela govor s sklicevanjem na francosko političarko Simone Veil, ki je bila pred 40 leti izvoljena za prvo predsednico evropskega parlamenta.

9.01 Von der Leynova je prišla v dvorano. Na prvi pogled je mirna in sproščena.

8.53 Razpravo lahko v živo spremljate na tej povezavi.

8.46 Nekaj ozadja pred današnjo uro resnice za von der Leynovo smo objavili v današnjem Delu.

8.42 Pred začetkom razprave je v evropskem parlamentu še navidezno zatišje. Poslanci, časnikarji in drugi polnijo strasbourški sedež parlamenta, kjer bo danes odločeno, ali bomo prvič dobili predsednico evropske komisije.


 
8.30 Novica dneva je, da je generalni sekretar evropske komisije Martin Selmayr, ki velja za daleč najbolj vplivnega bruseljskega uradnika, napovedal slovo. Kot je povedal za Politicov Playbook, odhaja konec prihodnjega tedna. Da bo vplivni Nemec moral oditi, je včeraj v pogovorih s poslanci namignila von der Leynova. Po njeni oceni na vrhu evropske komisije ne moreta biti dva Nemca. Selmayr je bil tarča številnih kritik slovenske vlade, češ da se je v arbitražni zgodbi postavil na hrvaško stran.

Komentarji: