Prvi metri še ene ograje v Evropi
Tri metre v višino in 200 kilometrov v dolžino sta osnovni meri ograje, ki jo je Finska začela postavljati ob meji z Rusijo. Skandinavska država, ki je vse bliže vstopu v zvezo Nato, si deli z Rusijo najdaljšo, 1340 kilometrov dolgo razmejitveno linijo, ograja z bodečo žico na vrhu pa naj bi preprečila nezakonite vstope z ruskega ozemlja, katerih število se je povečalo zlasti po Putinovem ukazu o delni mobilizaciji. Direktor finske Amnesty International Frank Johansson ob tem opozarja, da ograje ne preprečujejo nelegalnih prehodov, temveč le povečujejo gorje in tveganje tistih, ki nimajo drugega izhoda kot beg.
Več kot 1300 kilometrov dolga meja, ki deli Finsko in Rusijo, je tudi zunanja meja Evropske unije. Ne poteka po kakšni naravni ločnici, kot je denimo reka, temveč se vleče skozi širne nenaseljene gozdove tajge ter podeželske kraje z le malo prebivalci.
Varovanje obmejnega pasu je dolgo delovalo po ustaljenih protokolih, vse do ruskega napada na Ukrajino. Ta je tudi iz Rusije pognal številne njene državljane, ki se niso strinjali z vladno politiko, še bolj pa se je pritisk na mejo povečal septembra lani, ko je ruski predsednik Vladimir Putin ukazal delno mobilizacijo prebivalstva, da bi okrepil svoje čete v Ukrajini. Ko se je na tisoče Rusov, ki so lahko vstopili v Evropsko unijo s turističnim vizumom, znašlo na njeni meji, je Finska zaostrila vstopne pogoje ter zaprla mejo za turistične prehode, s čimer pa se je, kot se v takih primerih zgodi, povečalo število ilegalnih vstopov v državo.
Strah pred političnimi pritiski
V strahu, da bi Moskva migracije izkoristila za politični pritisk na Finsko, je vlada v Helsinkih že julija na hitro spremenila zakon o mejni straži ter med drugim omogočila postavitev trdnejše ograje (zdaj je razmejena z ogradami, ki preprečujejo predvsem prehod živine, kot je poročal AFP), konec leta pa je finski parlament potrdil razrez stroškov zanjo.
Pripravljalna dela za ograjo, visoko tri metre, na vrhu katere bo bodeča žica, opremljena pa bo tudi s kamerami za nočni vid, lučmi in zvočniki, so se začela ta teden, prve metre naj bi postavili marca, prve tri kilometre na jugovzhodnem mejnem prehodu Imatra do konca junija, nadaljnjih 70 kilometrov, večinoma na jugovzhodu Finske, do leta 2025. Projekt, ki naj bi se vlekel dvesto kilometrov vzdolž meje z Rusijo, bo Finsko stal 380 milijonov evrov.
Toda cena je bistveno večja in se lahko meri v človeških življenjih, je opozoril Frank Johansson z Amnesty International. Za ljudi, ki zaradi lastne varnosti bežijo iz svoje države, so ograje samo še dodatno tveganje in dodatno gorje, kar smo lahko že spremljali med krizo leta 2021, ko so begunci na meji med Poljsko in Belorusijo postali orodje političnega obračunavanja in groženj. »Vprašanje ograje bi morali obravnavati v okviru razprave o priseljevanju in azilu, ki se je začela že pred rusko agresorsko vojno,« je poudaril. »Projekt ograje na Finskem je pokazatelj retorike, v kateri je varnost opredeljena kot pomembnejša od drugih vrednot.«
Vse več ograj v EU
Na agresijo, ki jo Rusija izvaja nad Ukrajino, kot je dodal Frank Johansson, se je seveda treba odzvati, toda ograja je neučinkovit, drag in nevaren simbol, ki prizadene predvsem nedolžne ljudi. »Ko je leta 1989 padel berlinski zid, je bilo na svetu šest obmejnih ograj, ki so med seboj ločevale države. Danes jih je že 74, od tega 19 v Evropski uniji. Med letoma 2014 in 2022 se je skupna dolžina obmejnih ovir na zunanji meji Evropske unije povečala s 315 na 2048 kilometrov. Ograje se gradijo, čeprav strokovnjaki za mejno politiko menijo, da ne bodo preprečile nelegalnih prehodov meje. Enako pravijo številke: kljub ograjam je lani v EU neuradno vstopilo 330.000 ljudi, kar 64 odstotkov več kot leta 2021,« je poudaril Johansson.
