Prvi papež na Arabskem polotoku

Frančišek se bo med obiskom udeležil medverske konference in maševal na prostem.

Objavljeno
03. februar 2019 19.50
Posodobljeno
03. februar 2019 23.15
Papežu Frančišku je ob prihodu v Abu Dabi izrekel dobrodošlico princ šejk Mohamed bin Zajed al Nahjan (skrajno desno). FOTO: Andrew Medichini/Pool via Reuters
Papež Frančišek je danes pripotoval v Združene arabske emirate in to je prvi prihod kakega papeža na Arabski polotok v zgodovini. S tem je naredil še en pomemben korak pri gradnji mostu med krščanstvom in islamom. Za eno od svojih poslanstev si je zadal krepitev povezovanja med ljudmi ne glede na vero.

Frančišek se je v imenu zbliževanja v zadnjih letih dvakrat srečal z Ahmedom al Tajebom, velikim imamom kairske univerze Al Azhar, najuglednejše ustanove sunitskega islama, ki je zelo kritičen do džihadistov, navdihnjenih s trdim salafizmom. Z njim se bo znova srečal na medreligijski konferenci v Abu Dabiju, papeža pa je povabil na obisk princ šejk Mohamed bin Zajed al Nahjan.

Papeža islamska skupnost sprejema zaradi njegovih nenehnih pozivov, naj evropske države sprejmejo migrante in begunce, ki so večinoma muslimani. Pričakovati je, da bo v tem duhu nagovoril tudi arabske države in jih pozval, naj ne zavračajo svojih bratov. Bogati Združeni arabski emirati in Savdska Arabija bežečim Sircem in Iračanom zapirajo vrata, medtem ko jih veliko revnejše sosednje države, kot so Libanon, Jordanija, Turčija, Egipt, sprejemajo.
 

Dela prost dan


Papežev obisk v Emiratih se bo končal v torek z mašo na mestnem stadionu v Abu Dabiju, ki naj bi se je udeležilo 130.000 vernikov, kolikor jih sprejme prostor. Zanimanje za mašo je veliko večje in ljudje so bili na vstopnice pripravljeni čakati več ur. Ti bodo imeli v torek dela prost dan, ker bo maša sredi dopoldneva. S to potezo so oblasti pokazale, kakor pravijo, nenehno pripravljenost na medverski dialog in so v potrditev tega hkrati razglasile leto tolerance.

Kristjanov je med skoraj desetimi milijoni prebivalcev Združenih arabskih emiratov malo manj kot milijon. Večina se jih ni rodila v Emiratih, ampak so prišli iz raznih držav, predvsem iz južne in jugovzhodne Azije, da bi kaj zaslužili. Tam živijo krščanski Kopti, katoliki, anglikanci in baptisti, ki so večinoma prišli v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so v Emiratih začeli črpati nafto.

Kristjani v ZAE uživajo relativno versko svobodo, kakršna je nepredstavljiva v številnih drugih državah te regije. Takratni emir je dovolil ameriškim strokovnjakom za nafto prakticiranje svoje vere in je bil leta 1965 celo navzoč na slovesnem odprtju prve cerkve sv. Jožefa. Zatem so zgradili še več cerkva. Na celotnem Arabskem polotoku je približno dva milijona kristjanov, predvsem ekonomskih migrantov, ti pa tvorijo veliko večino prebivalcev Emiratov. Domačini so v manjšini.

Čeprav so Združeni arabski emirati tolerantnejši do drugih religij kakor na primer represivna Savdska Arabija, ima islam prednost. Prepovedano je misijonsko delo in spreobračanje v krščanstvo, za kar ni zagrožena kazen. Vendar tistemu, ki to počne, ne podaljšajo dovoljenja za prebivanje. Velik greh je, če muslimani sprejmejo drugo vero, poroka muslimanov z osebami druge vere ni dovoljena. Kristjani se lahko udeležujejo verskih obredov v cerkvah, pred katerimi so vedno varnostniki. Ti pazijo, da vanje ne bi vstopili domačini ali muslimani, ker bi tam lahko sprejeli krščanstvo. Prav tako z ulice ne smejo biti vidni simboli krščanstva, kot je križ, lahko pa jih verniki nosijo tudi v javnosti.

Zasluge za večjo toleranco kot v drugih arabskih državah gredo prosvetljenemu ustanovitelju Emiratov šejku Zajedu bin Sultanu al Nahjanu. Leta 1971 je spodbudil povezovanje sedmih zalivskih emiratov v eno federacijo in do smrti leta 2004 opravljal delo predsednika.

Priznanje zaradi svoboščin je pred obiskom izrazil tudi Frančišek. V videosporočilu prebivalcem Združenih arabskih emiratov je dejal, da je srečen, ker lahko obišče njihovo državo, ki »želi biti model sožitja, bratstva med ljudmi in srečanja različnih civilizacij in kultur, kjer mnogi najdejo varen prostor za delo in svobodno življenje ob spoštovanju različnosti«.
 

Religije niso vzrok za nasilje


O islamu je večkrat govoril tudi Frančiškov predhodnik Benedikt XVI. Ta se je muslimanom zameril z govorom v Regensburgu leta 2006 s citiranjem bizantinskega cesarja Manuela II. Paleologa, ki je preroka Mohameda označil za nasilnega. Po valu kritik se je Benedikt branil, da to ni njegovo osebno stališče, ampak je zgolj za ponazoritev navedel omenjeni citat. Nič ni pomagalo, v muslimanskem svetu so izbruhnili protesti.

Frančišek je zatrdil, da religije niso vzrok za nasilje, saj vse želijo mir. Dosledno pazi, da napadov, ki se zgodijo v imenu islama, ne povezuje z islamisti, ampak uporablja besedo teroristi.