Prvi Rim nasprotuje kaznim proti tretjemu Rimu
Zaradi ameriških in evropskih sankcij italijansko gospodarstvo izgubi 12 milijonov evrov na dan.
Odpri galerijo
Italijansko kmetijstvo ima precejšnjo škodo zaradi prepovedi izvoza v Italijo. Fotografija je iz moskovske poslovalnice italijanske živilske trgovske verige Eataly. FOTO: Reuters
Na obisk v Moskvo prihaja predsednik italijanske vlade Giuseppe Conte, ki zdaj velja za najvplivnejšega »proruskega« državnika na stari celini. Poleg seveda podpremiera Mattea Salvinija, ki so ga nemški mediji pred dnevi obtožili, da Moskvo uporablja kot vzvod pritiska na Bruselj.
Conte se bo v sredo srečal tako z gostiteljem in kolegom Dmitrijem Medvedjevom kot s predsednikom države Vladimirom Putinom, po informacijah iz Kremlja pa se bodo pogovarjali tako o medsebojnih odnosih kot tudi o krizah v Siriji in Libiji. Novi italijanski premier, ki je vse od začetka mandata govoril, da nasprotuje protiruskim sankcijam, ki škodujejo italijanskemu gospodarstvu, in se zavzema za izboljšanje odnosov z Moskvo, se je pogosto pojavljal v ruskih medijih, ki skrbno obveščajo o »proruskih« stališčih po svetu. Le nekaj dni po tem, ko je na začetku junija prevzel vodenje vlade, je 54-letni Conte podprl pobudo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi morali Rusijo spet povabiti k sodelovanju v G7 oziroma G8. »Strinjam se z njim. Rusijo bi morali ponovno vključiti. To je v interesu vseh,« je Conte takrat tvitnil iz Kanade, kjer je prvič predstavljal Italijo na vrhu te samooklicane, a vplivne skupine držav.
Pred dnevi so mediji v Rusiji povzemali Contejeve izjave, da so sankcije zgolj sredstvo, ne pa dokončna rešitev, zato bi morale biti zgolj začasne. Italijanski premier je priznal, da njegova država sama ne more spremeniti sankcijskega sistema Unije, toda z Rusijo bi po njegovih besedah »morali odpreti dialog, saj je po našem mnenju ta država pomemben igralec v številnih geografskih krizah«. A za Italijo, ki je med članicami EU druga največja izvoznica v Rusijo, pred dvema letoma pa je tja prodala za 7,46 milijarde dolarjev blaga oziroma 1,7 odstotka vsega svojega izvoza, je ta država zlasti pomemben gospodarski igralec.
Leta 2016 je Italija iz Rusije uvozila za 11,2 milijarde dolarjev blaga oziroma 2,8 odstotka celotnega ruskega izvoza. Nekdanji namestnik ruskega predsednika vlade Arkadij Dvorkovič je pred kratkim povedal, da se kljub sankcijam blagovna menjava povečuje: lani je zrasla za 20 odstotkov, v prvi polovici letošnjega leta pa še za nadaljnjih 11 odstotkov. Toda ti statistični uspehi niso osrečili tudi italijanskih kmetov. Prejšnji teden so ruski mediji povzemali sveže informacije največjega italijanskega (pa tudi evropskega) združenja kmetijskih proizvajalcev Coldiretti, da je škoda, ki jo je italijansko kmetijstvo utrpelo zaradi ruskih protiukrepov (prepovedi uvoza iz EU), že presegla milijardo evrov.
V zadnjih petih letih, odkar so začele ZDA in EU uvajati sankcije proti Rusiji, italijansko gospodarstvo vsak dan izgubi dvanajst milijonov evrov, je prejšnji teden razlagal Ernesto Ferlenghi, ki vodi rusko podružnico italijanske gospodarske zbornice Confindustria. Na letnem srečanju, ki so ga pripravili v Moskvi, je potožil, kako je italijansko gospodarstvo za vedno izgubilo del ruskega trga, medtem ko so nemški in francoski proizvajalci, ki imajo večjo podporo domačih bank, svoj tržni delež povečali. Na moskovsko srečanje, ki se ga je udeležilo okoli 700 ljudi, so italijanski industrialci povabili tudi podpredsednika svoje vlade Mattea Salvinija, ki je, kakor so komentirali italijanski mediji, »za en teden prehitel svojega šefa«.
»Prišel sem zato, ker sem prepričan, da so sankcije ekonomska, družbena in politična norost,« je 45-letni prvi in notranji minister Italije sporočil iz Moskve. Dodal je, da se tam počuti kot doma, v nasprotju z nekaterimi drugimi državami članicami EU, kjer da se čuti osamljenega tako zaradi migracijske kot zaradi gospodarske krize. Voditelj Severne lige je udeležencem konference obljubil, da bo naredil vse, kar je mogoče, da bi se na ruski trg vrnilo čim več italijanskih podjetnikov, in si »z vsemi silami prizadeval, da bo režimu sankcij napočil konec«.
Tem bo spet potekel rok trajanja konec leta, Salvini pa tega, ali bo njegova država uporabila veto, ko bodo v Bruslju spet glasovali o njihovem podaljšanju, ni hotel napovedati.
»Veto je adut, ki ga lahko odigraš le enkrat,« je izjavil italijanski politik. Ta bo Italiji prišel prav, če jo bo EU hotela stisniti zaradi njenega prevelikodušnega proračuna. »A se nadejam, da se to ne bo zgodilo,« je dodal Salvini. Nekaterim zahodnim poročevalcem so neimenovani bruseljski viri prišepnili, da bo Rim privolil v podaljšanje sankcij, če jih bodo omilili z italijanskim predlogom, da ponovno uvedejo evropsko financiranje za mala podjetja na ruskem trgu. Novinar vodilnega nemškega poslovnega časnika Handelsblatt André Ballin pa je Salvinijev nastop razumel kot napoved, kako bo Rim vprašanje podaljšanja ruskih sankcij uporabil kot vzvod za pritiske na Bruselj, da popusti pri svojem nasprotovanju novemu italijanskemu proračunu.
Conte se bo v sredo srečal tako z gostiteljem in kolegom Dmitrijem Medvedjevom kot s predsednikom države Vladimirom Putinom, po informacijah iz Kremlja pa se bodo pogovarjali tako o medsebojnih odnosih kot tudi o krizah v Siriji in Libiji. Novi italijanski premier, ki je vse od začetka mandata govoril, da nasprotuje protiruskim sankcijam, ki škodujejo italijanskemu gospodarstvu, in se zavzema za izboljšanje odnosov z Moskvo, se je pogosto pojavljal v ruskih medijih, ki skrbno obveščajo o »proruskih« stališčih po svetu. Le nekaj dni po tem, ko je na začetku junija prevzel vodenje vlade, je 54-letni Conte podprl pobudo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi morali Rusijo spet povabiti k sodelovanju v G7 oziroma G8. »Strinjam se z njim. Rusijo bi morali ponovno vključiti. To je v interesu vseh,« je Conte takrat tvitnil iz Kanade, kjer je prvič predstavljal Italijo na vrhu te samooklicane, a vplivne skupine držav.
Za Italijo je Rusija izjemno pomemben trg
Pred dnevi so mediji v Rusiji povzemali Contejeve izjave, da so sankcije zgolj sredstvo, ne pa dokončna rešitev, zato bi morale biti zgolj začasne. Italijanski premier je priznal, da njegova država sama ne more spremeniti sankcijskega sistema Unije, toda z Rusijo bi po njegovih besedah »morali odpreti dialog, saj je po našem mnenju ta država pomemben igralec v številnih geografskih krizah«. A za Italijo, ki je med članicami EU druga največja izvoznica v Rusijo, pred dvema letoma pa je tja prodala za 7,46 milijarde dolarjev blaga oziroma 1,7 odstotka vsega svojega izvoza, je ta država zlasti pomemben gospodarski igralec.
Leta 2016 je Italija iz Rusije uvozila za 11,2 milijarde dolarjev blaga oziroma 2,8 odstotka celotnega ruskega izvoza. Nekdanji namestnik ruskega predsednika vlade Arkadij Dvorkovič je pred kratkim povedal, da se kljub sankcijam blagovna menjava povečuje: lani je zrasla za 20 odstotkov, v prvi polovici letošnjega leta pa še za nadaljnjih 11 odstotkov. Toda ti statistični uspehi niso osrečili tudi italijanskih kmetov. Prejšnji teden so ruski mediji povzemali sveže informacije največjega italijanskega (pa tudi evropskega) združenja kmetijskih proizvajalcev Coldiretti, da je škoda, ki jo je italijansko kmetijstvo utrpelo zaradi ruskih protiukrepov (prepovedi uvoza iz EU), že presegla milijardo evrov.
V zadnjih petih letih, odkar so začele ZDA in EU uvajati sankcije proti Rusiji, italijansko gospodarstvo vsak dan izgubi dvanajst milijonov evrov, je prejšnji teden razlagal Ernesto Ferlenghi, ki vodi rusko podružnico italijanske gospodarske zbornice Confindustria. Na letnem srečanju, ki so ga pripravili v Moskvi, je potožil, kako je italijansko gospodarstvo za vedno izgubilo del ruskega trga, medtem ko so nemški in francoski proizvajalci, ki imajo večjo podporo domačih bank, svoj tržni delež povečali. Na moskovsko srečanje, ki se ga je udeležilo okoli 700 ljudi, so italijanski industrialci povabili tudi podpredsednika svoje vlade Mattea Salvinija, ki je, kakor so komentirali italijanski mediji, »za en teden prehitel svojega šefa«.
»Veto je adut, ki ga lahko odigraš le enkrat«
»Prišel sem zato, ker sem prepričan, da so sankcije ekonomska, družbena in politična norost,« je 45-letni prvi in notranji minister Italije sporočil iz Moskve. Dodal je, da se tam počuti kot doma, v nasprotju z nekaterimi drugimi državami članicami EU, kjer da se čuti osamljenega tako zaradi migracijske kot zaradi gospodarske krize. Voditelj Severne lige je udeležencem konference obljubil, da bo naredil vse, kar je mogoče, da bi se na ruski trg vrnilo čim več italijanskih podjetnikov, in si »z vsemi silami prizadeval, da bo režimu sankcij napočil konec«.
Tem bo spet potekel rok trajanja konec leta, Salvini pa tega, ali bo njegova država uporabila veto, ko bodo v Bruslju spet glasovali o njihovem podaljšanju, ni hotel napovedati.
»Veto je adut, ki ga lahko odigraš le enkrat,« je izjavil italijanski politik. Ta bo Italiji prišel prav, če jo bo EU hotela stisniti zaradi njenega prevelikodušnega proračuna. »A se nadejam, da se to ne bo zgodilo,« je dodal Salvini. Nekaterim zahodnim poročevalcem so neimenovani bruseljski viri prišepnili, da bo Rim privolil v podaljšanje sankcij, če jih bodo omilili z italijanskim predlogom, da ponovno uvedejo evropsko financiranje za mala podjetja na ruskem trgu. Novinar vodilnega nemškega poslovnega časnika Handelsblatt André Ballin pa je Salvinijev nastop razumel kot napoved, kako bo Rim vprašanje podaljšanja ruskih sankcij uporabil kot vzvod za pritiske na Bruselj, da popusti pri svojem nasprotovanju novemu italijanskemu proračunu.
