Putin potrdil obstoj mirovnega načrta, a dodal pogoj, ki ga Kijev noče sprejeti

Prvi obeti hitrega diplomatskega preboja v ukrajinski vojni so naleteli na staro oviro: nepopustljivost Moskve glede zasedenih ozemelj.

Časnik Guardian poroča, da je ruski predsednik Vladimir Putin med obiskom v Kirgizistanu sicer potrdil, da bi osnutek mirovnega načrta, o katerem sta razpravljala Washington in Kijev, lahko služil kot izhodišče za prihodnje sporazume.

Vendar pa je k temu takoj dodal ključni pogoj, ki v Kijevu velja za nesprejemljivega – Ukrajina bi se morala za dosego miru odpovedati delom svojega ozemlja.

Diplomatski ples okoli ozemelj

Putinova retorika ostaja neizprosna. Kot navaja Guardian, je ruski predsednik dejal, da se »na splošno strinjajo, da je to lahko osnova za prihodnje dogovore«, in pojasnil, da so mu različico načrta, o katerem so tekli pogovori v Ženevi, posredovali v vpogled.

Zelenski se sooča z neizprosnim ultimatom Moskve, ki za prekinitev ognja zahteva umik ukrajinskih sil z lastnega ozemlja. FOTO: AFP

Po njegovih besedah ameriška stran na določenih področjih upošteva ruska stališča, medtem ko je pri drugih točkah potreben temeljit pogovor.

Kljub navidezni pripravljenosti na dialog je ruski voditelj postavil jasen ultimat. Po Putinovih besedah bi se ofenziva ustavila le, če se ukrajinske sile umaknejo z določenih območij, ki so trenutno pod nadzorom Kijeva.

Lavrov obtožil Evropo, da spodkopava ameriška mirovna prizadevanja

»Če bodo ukrajinske enote zapustile ozemlja, ki jih zasedajo, bomo končali bojevanje. Če tega ne bodo storile, bomo svoje cilje dosegli z vojaškimi sredstvi,« je bil jasen Putin.

V Kijevu so takšne zahteve nemudoma zavrnili. Vodja kabineta ukrajinskega predsednika Andrij Jermak je v intervjuju za ameriški časnik The Atlantic poudaril, da predsednik Volodimir Zelenski ne bo nikoli privolil v odstopanje zemlje v zameno za mir.

Jermak je poudaril, da Volodimir Zelenski ne bo nikoli privolil v predajo ozemlja. FOTO: AFP

Jermak je bil odločen, da dokler je Zelenski predsednik, ne bo podpisal odcepitve ozemlja.

Sporna vloga ameriškega odposlanca

V središču diplomatskih prizadevanj se je znašel posebni odposlanec ZDA Steve Witkoff, ki naj bi po poročanju Guardiana v začetku prihodnjega tedna odpotoval v Rusijo.

Witkoff, dolgoletni poslovni sodelavec ameriškega predsednika Donalda Trumpa, se sooča z očitki o pristranskosti. Guardian piše, da je v javnost pricurljal posnetek telefonskega pogovora, v katerem svetuje visokemu uradniku Kremlja, kako naj Putin vodi pogajanja s Trumpom.

Putin je te obtožbe o pristranskosti odposlanca zavrnil kot »nesmisel«, poroča Guardian. Kljub optimizmu Bele hiše pa analitiki, ki jih citira Guardian, opozarjajo, da je na terenu malo znakov, ki bi kazali na zbližanje stališč pri ključnih točkah spora.

Putin je obtožbe o pristranskosti ameriškega odposlanca zavrnil kot nesmisel. FOTO: Gavriil Grigorov via Reuters

Kremelj signalizira pripravljenost na pogovore, hkrati pa ne kaže nikakršne volje za umik od svojih maksimalističnih zahtev, ki jih v Kijevu enačijo s kapitulacijo.

Orbán znova pri Putinu

Medtem ko se vrstijo ugibanja o prihodnosti mirovnega procesa, televizija Sky News poroča, da se madžarski premier Viktor Orbán mudi na novem obisku v Moskvi.

Prav je, da Trumpovo nezanesljivost v Evropi razumete zelo resno

Njegov tiskovni predstavnik je za Sky News potrdil, da se pogovorom o vojni v Ukrajini »težko izognejo«, čeprav je uradni namen obiska razprava o energetski varnosti Madžarske.

Orbán je, podobno kot srbski predsednik Aleksandar Vučić, prijateljski do Putina in Rusije. FOTO: Reuters

Orbán, ki kljub kritikam Bruslja ohranja tesne stike s Kremljem, se je s Putinom sestal le dan po tem, ko je ruski predsednik izjavil, da so ZDA in Rusija pripravljene na »resne pogovore«.

Nemirna noč v Rusiji in težave na ukrajinski fronti

Na terenu medtem orožje ne molči. Rusko obrambno ministrstvo poroča o obsežnem napadu ukrajinskih brezpilotnih letalnikov; prestregli so jih menda kar 136, eksplozije pa so odjeknile v treh mestih, vključno s Saratovom in Taganrogom ob Azovskem morju.

Z ukrajinske strani pa prihajajo poročila o hudih bojih v regiji Zaporožje. Spletni portal Sky News navaja, da se je menda pri mestu Huljajpolje zaradi kaosa ob umiku zgodil tragični incident, ko so pomotoma streljali na lastne enote, pri čemer so ukrajinske sile utrpele izgube.

Evropski odzivi in preiskava Severnega toka

Odzval se je tudi nemški kancler Friedrich Merz, ki je po poročanju nemških medijev v Berlinu poudaril, da je zdaj na potezi Rusija, da sede za pogajalsko mizo, ter da Kijev potrebuje močno vojsko kot garant varnosti.

Merz je poudaril, da je zdaj na potezi Rusija, da sede za pogajalsko mizo. FOTO: John Macdougall/AFP

V ozadju diplomatskih prizadevanj pa poteka še ena bitka: Belgija svari, da bi prenagljena uporaba zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje Ukrajine lahko ogrozila mirovni sporazum.

In prihodnost je videti nekoliko svetlejša

Sky News poroča o opozorilih belgijskih oblasti, da bi pravne posledice takega dejanja lahko otežile pogajanja.