Putin in Trump menda našla skupni jezik o koncu vojne v Ukrajini

Ruski predsednik Vladimir Putin je na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje (ŠOS) v kitajskem mestu Tianjin dejal, da sta z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na srečanju avgusta na Aljaski našla skupni jezik, kar bi po njegovem mnenju lahko »odprlo pot do miru v Ukrajini«.

Dodal je, da potekajo prizadevanja za uresničitev teh dogovorov, čeprav podrobnosti javnosti niso bile razkrite. Putin se je ob tem zahvalil Kitajski in Indiji za njuna prizadevanja pri reševanju ukrajinske krize.

Dejal je, da vrhovi, kot je ŠOS, ustvarjajo nov politično-ekonomski ekosistem, ki bi lahko nadomestil »zastarel« evroatlantski model moči. Ta novi sistem bi po njegovih besedah »upošteval interese največjega števila držav in bi bil resnično uravnotežen«.

Ruski predsednik Vladimir Putin je govoril na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje (ŠOS) v kitajskem mestu Tianjin. FOTO: Sergei Bobylyov via Reuters

Tudi kitajski predsednik Xi Jinping je voditelje na vrhu pozval, naj okrepijo sodelovanje in zavrnejo, kot je dejal, »mentaliteto hladne vojne«.

Putin je hkrati ponovil stališče, da krize ni sprožila Rusija, temveč »državni udar v Ukrajini, ki ga je podprl in izzval Zahod«, ter nenehna prizadevanja za vključitev Ukrajine v zvezo Nato.

Po srečanju na Aljaski je ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff za CNN dejal, da se je Putin strinjal z varnostnimi jamstvi za Ukrajino kot delom morebitnega prihodnjega mirovnega sporazuma. To naj bi po njegovih besedah vključevalo, da bi ZDA in Evropa »dejansko ponudile nekaj podobnega 5. členu«, ki se nanaša na klavzulo zveze Nato o medsebojni obrambi.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v petek dejal, da se je Putin znašel pod pritiskom roka, ki mu ga je za privolitev v mirovne pogovore z Volodimirjem Zelenskim postavil Trump.

Rusija je pred kratkim izvedla enega največjih zračnih napadov v vojni, v katerem je uporabila več kot 600 dronov in raket. FOTO: Jeenah Moon/Reuters

Na Blejskem strateškem forumu o vojni v Ukrajini, Gazi in širitvi EU

Kot poroča BBC, je Macron dodal, da če se ruski voditelj ne bo strinjal s končanjem vojne, »bo to znova pokazalo, da je predsednik Putin izigral predsednika Trumpa«.

Medtem CNBC navaja analitike, ki menijo, da Trump z obsežnejšimi sankcijami proti Moskvi odlaša iz dveh razlogov: zaradi želje po vlogi mirovnega posrednika in zaskrbljenosti v Washingtonu, da bi popolna izolacija Rusijo potisnila še bliže Kitajski.

Ruski medij Moscow Times sicer poroča, da je optimizem po srečanju na Aljaski večinoma izpuhtel. Pogajanja niso napredovala, zadnji neposredni pogovori med ruskimi in ukrajinskimi delegati pa so potekali junija v Istanbulu. Prav tako se pričakovano srečanje med Putinom in Zelenskim, ki bi se moralo zgoditi do konca avgusta, ni uresničilo.

Analitiki menijo, da Trump z obsežnejšimi sankcijami proti Moskvi odlaša zaradi želje po vlogi mirovnega posrednika. FOTO: Jonathan Ernst/Reuters

Novo rusko vmešavanje

V nedeljo je imelo letalo, na katerem je potovala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, navigacijske težave med letom v Bolgarijo.

Po poročanju CNN se je to zgodilo zaradi domnevnega ruskega vmešavanja v sistem GPS, zaradi česar so bili piloti prisiljeni pristati z uporabo papirnatih zemljevidov.

Von der Leyen: Putin se ni spremenil, je plenilec

Tiskovni predstavnik komisije je za medij potrdil, da bolgarske oblasti sumijo, da je za »očitno vmešavanje« v navigacijski sistem odgovorna Rusija.

Letalo, na katerem je potovala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, je imelo med letom v Bolgarijo navigacijske težave. FOTO: Reuters

Predsednica evropske komisije je sicer pred tem dejala, da je Evropa pripravila dokaj natančen načrt za napotitev enot v Ukrajino, ko se bo konflikt končal. Pojasnila je, da bi te enote imele podporo ameriškega poveljstva, obveščevalnih služb in nadzora.

Vojna ne miruje

Po poročanju medijev je Rusija pred kratkim izvedla enega največjih zračnih napadov v vojni, v katerem je uporabila več kot 600 dronov in raket ter v Kijevu ubila 23 ljudi.

V soboto je v mestu Lvov v streljanju umrl nekdanji predsednik ukrajinskega parlamenta Andrij Parubij. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dogodek označil za »grozljiv umor« in sporočil, da je bil osumljenec že aretiran.

Zaradi dogodkov so predstavniki Sveta Nato-Ukrajina za ponedeljek sklicali izredno srečanje, je sporočil ukrajinski zunanji minister. FOTO: Ukrajinska vojska via Reuters

Vodja ukrajinske policije Ivan Vijhivski je, kot navaja Independent, dejal, da sumijo tujo vpletenost. »Vemo, da ta zločin ni bil naključje. Obstaja ruska vpletenost,« je zapisal na facebooku. Rusija se na te obtožbe za zdaj ni odzvala.

Odmevni atentat na skrajnega desničarja

Zaradi dogodkov so predstavniki Sveta Nato-Ukrajina za ponedeljek sklicali izredno srečanje, je sporočil ukrajinski zunanji minister. Predsednik Zelenski je medtem zavrnil predloge o tamponski coni z Rusijo kot delu mirovnega sporazuma in obtožil Rusijo, da ni pripravljena na diplomacijo.

Vrh v Šanghaju se nadaljuje

Ob robu vrha v Tianjinu so potekala tudi druga dvostranska srečanja. Turški predsednik Tayyip Erdoğan je Putinu dejal, da si Ankara prizadeva za pravičen in trajen mir v Ukrajini, indijski premier Narendra Modi pa je izrazil upanje, da bosta državi kmalu napredovali h končanju vojne.

Pričakovano srečanje med Putinom in Zelenskim, ki bi se moralo zgoditi do konca avgusta, se ni uresničilo. FOTO: Sergei Supinsky/AFP

Indija, ki se skupaj s Kitajsko uvršča med velike odjemalke ruske nafte, se sooča z očitki, da s tem posredno financira vojno.

Sta zmaj in slon lahko prijatelja?

Indijski minister za nafto Hardeep Singh Puri je v časniku The Hindu zapisal, da Indija ne služi na račun vojne, temveč s svojimi nakupi pomaga stabilizirati svetovne trge.