Cene nafte so spet skočile v nebo in dosegle nov rekord

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da ZDA preučujejo možnost zmanjšanja vojaške navzočnosti v Nemčiji, potem ko je nemški kancler Friedrich Merz izjavil, da je Iran ponižal ZDA, te pa so po mirovnih pogajanjih ostale praznih rok. Napetosti glede vojne na Bližnjem vzhodu naraščajo, negotovost zaradi konflikta pa se medtem odraža na finančnih trgih.

Obisk kralja – od zlatih krožnikov do zahteve za vrnitev znamenitega diamanta

Indeksi Dow Jones Industrial Average, S&P 500 in Nasdaq Composite so v sredo nihali brez jasne smeri, medtem ko je Federal Reserve ohranila obrestne mere nespremenjene. V ospredju ostaja predvsem rast cen energentov.

Cena nafte je v četrtek dosegla najvišjo raven v zadnjih letih. Cena za junijsko dobavo vrste brent je na londonski borzi poskočila za kar 6,84 odstotka, in sicer na 126,10 dolarja za sodček. Kasneje se je  znižala na 123,7 dolarja, a je to še vedno 4,8 odstotka več kot prejšnji dan. Sodček nafte ameriške referenčne blagovne znamke West Texas Intermediate (WTI) je obenem presegel vrednost 110 dolarjev.

Možnost začasnega premirja v Ukrajini

Trump je v sredo v telefonskem pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom razpravljal o možnosti začasne prekinitve ognja v Ukrajini. Po njegovih besedah naj bi se v Kremlju na predlog odzvali pozitivno.

V več kot poldrugo uro dolgem telefonskem klicu sta se svetovna voditelja pogovarjala tudi o vojni v Iranu. Putin je znova predlagal, da Rusija sprejme obogateni uran, ki ga v Iranu uporabljajo za izdelavo jedrskega orožja, Trump pa bi raje videl, da bi se ruski predsednik osredotočil na mir v Ukrajini, poroča Guardian.

Zaradi ameriško-izraelske vojne v Iranu se gorivo draži po vsem svetu. FOTO: Ronaldo Schemidt/AFP

Putin je dejal, da bi bile kopenske operacije ZDA v Iranu lahko nevarne, a je obenem podprl Trumpovo odločitev o podaljšanju prekinitve ognja, je povedal Putinov svetovalec za zunanjo politiko Jurij Ušakov. Po poročilih zahodnih obveščevalnih služb naj bi Moskva Iranu pomagala pri pridobivanju občutljivih podatkov, tudi o lokacijah ameriškega orožja in brezpilotnikov.

Zaradi vojne v revščini več kot 30 milijonov ljudi

Posledice vojne v Iranu se medtem širijo na globalno raven. Vodja razvojnega programa Združenih narodov (UNDP) Alexander De Croo opozarja, da bi lahko zaradi visokih cen energije in gnojil v revščino zdrsnilo 32 milijonov ljudi v 160 državah. Najbolj prizadete bodo države v Afriki, Aziji in otoške države v razvoju.

»Desetletja so bila potrebna za zgraditev stabilnih družb, za razvoj lokalnih gospodarstev, za uničenje tega pa je bilo dovolj le nekaj tednov vojne,« je poudaril nekdanji belgijski premier.

Po ocenah UNDP je potrebnih okrog šest milijard dolarjev subvencij za pomoč najbolj ranljivim.

Izraelski tanki in vojaška vozila na meji med Izraelom in Libanonom, kjer so bile nekoč stanovanjske zgradbe. FOTO: Jalaa Marey/AFP

Stroški vojne presegli 25 milijard dolarjev

Napetosti ostajajo velike tudi na terenu. Izrael je potrdil prestrezanje ladij humanitarne flotilje za Gazo v mednarodnih vodah, medtem ko iz Libanona poročajo o napadih na civilne objekte. V ZDA demokratski zakonodajalci opozarjajo na visoke stroške vojne, ki naj bi že presegli 25 milijard dolarjev. S tem denarjem bi lahko občutno znižali zdravstvene stroške za več milijonov Američanov, so poudarili po navedbah Al Džazire.

Ameriški finančni minister Scott Bessent je sicer sporočil, da so ZDA zasegle skoraj 500 milijonov dolarjev iranskih kriptosredstev in še naprej izvajajo gospodarski pritisk na Teheran.

Čeprav so aprila podaljšali začasno prekinitev ognja, konflikt še vedno vpliva na nihanje svetovnega gospodarstva in ohranja politično nestabilnost.