Galerija
Putin hoče doma več goriva, Trump se mu posmehuje kot »papirnatemu tigru«
Zaostrovanje na obeh straneh prihaja v času pred srečanjem Zelenskega in Donalda Trumpa.
Ruski tanker v turški ožini Bospor. FOTO: Yoruk Isik/Reuters
Ruske rafinerije nafte bodo preložile načrtovana vzdrževalna dela, da bodo lahko na trg poslale več nafte, je v sredo dejal ruski minister za energijo Sergej Civilev.
Rusija se namreč sooča s pomanjkanjem goriva po seriji ukrajinskih napadov na njene rafinerije, poroča Reuters. Ukrajina je ponoči napadla rusko rafinerijo nafte v Saratovu, je ukrajinski generalštab sporočil na telegramu. Podrobnosti o napadu ali obsegu škode niso podali. Septembra je Rusija zaradi napadov uvedla delno prepoved izvoza dizelskega goriva in do konca leta podaljšala prepoved izvoza bencina, ki velja za vse izvoznike.
Tudi Ukrajina tarča napadov
Ukrajinsko zasebno energetsko podjetje DTEK je sporočilo, da je ruski nočni napad na energetsko infrastrukturo zaustavil delovanje plinskih proizvodnih objektov v regiji Poltava. »Sovražnik je ponoči znova napadel energetsko infrastrukturo DTEK Naftogaz z droni in izstrelki,« je podjetje zapisalo v izjavi na telegramu v četrtek.
Oblasti podrobno spremljajo razmere na domačem trgu goriv, je dejal Civilev. »Zmogljivosti prej nakopičenih rezerv goriva v rafinerijah in naftnih skladiščih so bile že izkoriščene,« je še dodal. »Trenutno se izvajajo naslednji dodatni ukrepi: prilagoditev pravil za izvajanje borznega trgovanja, da bi preprečili špekulativno rast cen goriva v veleprodajnem segmentu, usklajevanje logistike in pospešitev dobav goriva v vse regije, pa tudi za potrebe kmetijskih proizvajalcev.«
Ukrajina je večkrat napadla ruske rafinerije. FOTO: Dado Ruvić/Reuters
Rusija pa nima težav le zaradi pomanjkanja zalog, ampak morda tudi zaradi pomanjkanja povpraševanja po dobrini, ki ji prinaša največ denarja. Ameriški predsednik Donald Trump je namreč izjavil, da je indijski premier Narendra Modi obljubil ustavitev nakupov ruske nafte, poroča Reuters.
Indija je ena največjih uvoznic surove nafte na svetu. Več kot 85 odstotkov nafte pridobi iz tujih držav. V preteklosti je Indija največ goriva uvozila z Bližnjega vzhoda, od začetka vojne v Ukrajini pa večino nafte po nižji ceni uvozi iz Rusije, poroča tiskovna agencija AFP.
Glede na podatke indijskega ministrstva za trgovino je Indija leta 2024 na dan v povprečju uvozila okoli 1,8 milijona sodov ruske nafte – kar predstavlja 36 odstotkov vsega uvoza nafte v Indijo. Rusija je največ nafte izvozila na Kitajsko, sledi ji Indija.
Trump je dodal, da bodo ZDA za takšno potezo poskušale prepričati tudi Kitajsko, kar bi še dodatno omejilo prihodke Rusije od energije. Indijsko zunanje ministrstvo se na Trumpove izjave ni neposredno odzvalo, je pa poudarilo, da sta njihovi glavni prioriteti stabilnost cen in zanesljivost preskrbe z energenti. V nekaterih indijskih rafinerijah že razmišljajo o postopnem zmanjšanju uvoza.
Rusija se je že odzvala na Trumpove trditve. Ruski minister za energijo Aleksander Novak je po poročanju agencije Reuters dejal, da se bo prijateljsko sodelovanje med Rusijo in Indijo nadaljevalo. »Naši energetski viri so v visokem povpraševanju, partnerstvo pa je praktično in koristno za gospodarstvo. Verjamem, da bodo naši partnerji še naprej sodelovali z nami in razvijali energetsko mrežo,« je še dejal Novak.
Ameriški finančni minister Scott Bessent je sporočil, da ZDA pričakujejo tudi od Japonske, da bo prenehala uvažati rusko energijo. Združeno kraljestvo je medtem uvedlo nove sankcije proti ruskima energetskima podjetjema Rosneft in Lukoil ter zasebnim infrastrukturam, povezanim z izvozom ruske nafte.
Napadi se pred srečanjem Zelenski-Trump stopnjujejo
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se bo v petek srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Beli hiši, kjer bo poskušal pridobiti dodatno vojaško podporo. Pogovor poteka v času zaostrovanja vojne – Ukrajina napada ruske rafinerije z droni, Rusija pa uničuje ukrajinsko energetsko infrastrukturo.
Nekdanji visoki ukrajinski uradnik, ki ni želel biti imenovan, je dejal, da obe strani stopnjujeta pritisk, da bi pred morebitnimi pogajanji izboljšali svoje pogajalske pozicije, vendar si dolgoročno ne moreta privoščiti tako intenzivnega tempa. »Mislim, da sta dva meseca dovolj za to fazo stopnjevanja,« je ocenil za Reuters.
Kijev si želi predvsem ameriške rakete dolgega dosega tomahawk in okrepljeno zračno obrambo. Trumpova retorika se je v zadnjih tednih začela obračati v korist Ukrajine – po novem trdi, da lahko Ukrajina osvobodi vso svoje ozemlje, in se posmehuje Rusiji kot »papirnatemu tigru«. A kljub temu ZDA še niso obljubile novih pošiljk orožja.
Rusija medtem poudarja skupne vrednote z ZDA in poskuša oživiti diplomatske odnose, a hkrati grozi z ostrim odzivom na vsak ameriški korak, ki bi škodil njenim interesom.
Ukrajinska delegacija v Washingtonu poskuša oblikovati t. i. »strategijo zviševanja stroškov vojne« za Rusijo – z raketami, droni in okrepljeno zračno obrambo – in upa, da bo premirje v Gazi omogočilo večjo osredotočenost Trumpa na Ukrajino.
Sorodni članki
Predstavitvene vsebine
Ne spreglejte
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji