Rahlo spodbudnejša podoba Evropske unije

Evropske volitve so potrdile­ globoko nezadovoljstvo ­Evropejcev in zmanjšano ­legitimnost EU. Kljub vsemu je opaziti malce manj nenaklonjeno javno mnenje: nedavno objavljena raziskava institucije­ Pew kaže nekoliko več ­podpore Uniji.

Raziskava, ki jo je v sedmih evropskih državah – Franciji, Nemčiji, Veliki Britaniji, Poljski, Španiji, Grčiji in Italiji – pred kratkim opravila­ raziskovalna institucija Pew, je pokazala, da se je po dramatičnem padcu zaupanja v Unijo nekaj tega vendarle povrnilo. Trend je opaziti v Franciji, Britaniji in Nemčiji. Malce več vere v temeljna načela EU, da namreč ekonomska integracija koristi njihovim državam, je opaziti­ denimo pri Britancih, Poljakih in Nemcih. V primerjavi s preteklim letom je povprečna podpora EU v našteti sedmerici držav letos višja: lani je znašala 46 odstotkov, letos je zrasla na 52 odstotkov.

Kljub temu podoba Evropske unije v javnosti ostaja slaba in se ni nikjer vrnila na raven pred krizo. Večina Evropejcev je kritična predvsem do odmaknjenosti Bruslja, največ očitkov se nanaša na samozadostnost Unije, ki ne razume potreb držav članic in je neučinkovita. Posebej kritični do evropskih institucij so v Italiji, kjer je javno mnenje zelo razdeljeno glede evra in obstanka države v evrskem območju. Še bolj skeptična do evropskega projekta in institucij je Grčija, ki jo je kriza prizadela najbolj od vseh.

Kriza v evrskem območju po letu 2008 je bila za podobo Evropske unije uničujoča. V obdobju med 2007 in 2013 se je njena priljubljenost drastično zmanjšala: v Španiji za 34 odstotnih točk, v Franciji in Italiji za 21 oziroma 20 odstotkov. Analitiki so opazili, da se je zaupanje nekoliko povrnilo lani, okrepilo se je mnenje, da evropska ekonomska integracija pozitivno učinkuje na nacionalna gospodarstva. Podpora evru je močna predvsem v Nemčiji, kjer skupno valuto podpira 72 odstotkov ljudi, pa tudi v Grčiji (69 odstotkov), Španiji (68 odstotkov) in Franciji (64 odstotkov). Z zamislijo izstopa iz evrskega območja se pravzaprav poigravajo samo Italijani.

Opazno manj zaupanja kot v evro imajo Evropejci v institucije: v povprečju jih ima pozitivno mnenje o evropskem parlamentu 36 odstotkov, o evropski komisiji 34 odstotkov in samo 30 odstotkov o Evropski centralni banki, pri čemer so najbolj kritični do vseh, razumljivo, Grki. Čedalje manj Evropejcem – manj kot polovici v štirih od sedmih držav – je v kriznem času tudi mogoče prodati idejo, da EU spodbuja blagostanje. V večini držav ostajajo stališča o ekonomskih razmerah negativna in tudi po letu 2013 nespremenjena.

Ob zadržanosti in frustracijah pa je še vedno opaziti kanec idealizma. Ne glede na vse številni Evropejci ohranjajo idealistično vizijo Evropske unije, ki spominja na ambiciozne cilje ustanoviteljev evropskega skupnega trga pred pol stoletja. V povprečju namreč sedem od desetih Evropejcev verjame v EU kot mirovni projekt, in to v prvi vrsti velja za Nemce in Poljake.

Poljaki, zaljubljeni v EU

Zanimiv primer je Poljska. Med vsemi državami, vključenimi v raziskavo, je najbolj proevropska, Poljaki veljajo za zaprisežene Evropejce na vseh področjih, ki jih je raziskovala aktualna analiza. Sedem od desetih Poljakov oziroma 72 odstotkov ima pozitivno mnenje o evropskih institucijah, in to je precejšnje odstopanje od evropskega povprečja; za preostalo šesterico držav članic velja 51-odstotno povprečje. Več kot polovica (52 odstotkov) jih je prepričanih, da je ekonomska integracija okrepila njihovo gospodarstvo, medtem ko je v drugih okoljih takšnega mnenja samo tretjina vprašanih. Tudi poljska podpora strasbourškemu parlamentu, bruseljski komisiji in Evropski centralni banki je opazno večja kot drugod. Pa vendar je bila udeležba na evropskih volitvah tudi na Poljskem poudarjeno nizka, dosegla je komaj polovico evropskega povprečja in je torej tudi poljska zaljubljenost v Evropsko unijo plitka.

V ostrem kontrastu s Poljsko je javno mnenje v Italiji, Italijani so trenutno med najbolj črnogledimi.­ Skoraj vsi (97 odstotkov) so prepričani, da gre gospodarstvu slabo, tričetrt jih meni, da je evropska ekonomska integracija oslabila italijansko gospodarstvo. Polovica Italijanov ima negativno mnenje o EU, 44 odstotkov vprašanih bi si želelo vrnitve k nacionalni valuti liri. Tako negativne percepcije in tako globoko nezaupanje je zaslediti samo še pri Grčiji.