Po obalni cesti, ki iz obleganega mesta Gaza čez neskončne ruševine vodi proti jugu palestinske enklave in velikanskim taboriščem, se že deset dni valijo kolone izčrpanih, bolnih, ranjenih, sestradanih, travmatiziranih in tako ali drugače dislociranih ljudi. Eksodus iz mesta Gaza, po katerem brez prestanka padajo izraelske bombe, rakete in topniški ter tankovski izstrelki, obenem pa genocidni izraelski režim mesto sistematično ruši tudi z buldožerji, brezpilotniki in roboti, je v polnem teku.
Stotine in stotine družin že vse od začetka izraelske kopenske ofenzive na mesto Gaza spi in životari ob obalni cesti, ki povezuje sever in jug porušene palestinske enklave. Nakupa šotora (2000 dolarjev) in najema malega prostora v velikanskih taboriščih za razseljene ljudi si preprosto ne morejo privoščiti. Enako velja za hrano – že tako popolnoma oslabljeni ljudje kolektivno stradajo, obenem pa so tudi zunaj mesta Gaza izpostavljeni napadom izraelske okupacijske vojske.
Izraelska genocidna vojska nikakor ne ubija in ruši le v največjem urbanem središču v Gazi, pač pa vzdolž celotne enklave – včeraj je bilo tako med čakanjem na hrano zahodno od Rafe ubitih osem ljudi. Umirajo tudi ljudje v taboriščih, kjer ni niti nastavkov osnovne higienske infrastrukture in kjer ob kolektivnem stradanju vladajo neopisljivo grozljive razmere.
Komentarji