
Postanite naročnik | že od 14,99 €

Kubanske oblasti obtožbe proti 94-letnemu Raulu Castru, nekdanjemu predsedniku Kube, proti kateremu je včeraj ameriško zvezno tožilstvo objavilo obtožnico, zavračajo kot politično motivirane, poroča BBC.
Obtožnico so proti Castru, bratu pokojnega vodilnega revolucionarja Fidela Castra, vložili zaradi sestrelitve dveh letal organizacije Brothers to the Rescue leta 1996 na ZDA in Florido. V nesreči so ubili štiri osebe, med njimi tri Američane: Armarda Alejandra ml., Carlosa Alberta Costo, Maria Manuela de la Peño in Pabla Moralesa.
Danes 94-letni Castro je bil tedaj vodja kubanskih oboroženih sil, dogodek pa je sprožil mednarodne obsodbe. Poleg njega obtožnica bremeni še peterico ljudi. Obtožbe bodo predmet sodnega postopka v ZDA; nekatere predvidevajo dosmrtno kazen. Za umor je najvišja možna kazen smrt ali dosmrtni zapor.
Da so obtožnico vložile 30 let po dogodkih, je lahko razumeti kot stopnjevanje pritiska ZDA na Kubo.
Vršilec dolžnosti pravosodnega ministra Todd Blanche je potrdil, kot poroča BBC, da je za Castra izdan nalog za aretacijo, pri čemer v Washingtonu niso izključili možnosti njegove prisilne privedbe v ZDA. Blanche je dejal, da pričakujejo, da se bo Castro v ZDA pojavil »po lastni volji ali drugače«. »Združene države in predsednik Trump svojih državljanov ne pozabijo in jih ne bodo pozabile,« je dejal Blanche.


Ameriški državni sekretar Marco Rubio je medtem za gospodarsko in energetsko krizo na Kubi okrivil vojaški konglomerat GAESA, ki nadzoruje velik del kubanskega gospodarstva. Rubio je ob kubanskem dnevu neodvisnosti Kubancem sporočil, da »predsednik Trump ponuja novo pot med ZDA in novo Kubo«.
Na dogodku v Miamiju, kjer so predstavili obtožnico, so bili prisotni tudi predstavniki kubanske emigracije v ZDA, ki so potezo administracije Donalda Trumpa pozdravili kot dolgo pričakovano dejanje pravice za žrtve sestrelitve.
Raul Castro je eden ključnih simbolov kubanskega komunističnega vodstva v času, ko Washington povečuje pritisk na Havano zaradi političnih in gospodarskih reform.

»Mislim, da je strategija postopno stopnjevanje pritiska do točke, ko bi kubanska vlada popustila za pogajalsko mizo,« je ocenil strokovnjak za latinskoameriško politiko na Ameriški univerzi William LeoGrande, njegove besede povzema BBC.
Meni, da bi bile ZDA pripravljene Castra zajeti, »če Kubanci ne bodo popustili pri pogajanjih«. Spomnil je na ameriško operacijo iz januarja letos, ko so ZDA zajele nekdanjega venezuelskega predsednika Nicolása Madura po vložitvi obtožnice proti njemu.
Kljub temu analitiki opozarjajo, da Kuba verjetno ne bo popustila brez odpora. Roxanna Vigil iz ameriškega Sveta za zunanje odnose meni, da bi morebitno sodelovanje s kubanskimi oblastmi težko sprejela kubanska diaspora v ZDA.
Raúl Castro, brat pokojnega Fidela Castra, je sicer že skoraj desetletje upokojen iz aktivne politike, vendar na Kubi ostaja vplivna osebnost in simbol revolucije. Med njegovim predsedovanjem med letoma 2008 in 2018 sta skupaj z Barackom Obamo nadzorovala kratkotrajno otoplitev odnosov med Washingtonom in Havano.
Komentarji