
Postanite naročnik | že od 14,99 €

Skoraj polovica Evropejcev vidi ameriškega predsednika Donalda Trumpa kot »sovražnika Evrope«, še večje število vprašanih meni, da je možnost za vojno z Rusijo velika. Več kot dve tretjini verjame, da se njihovi državi ne bi uspelo braniti v primeru takšne vojne, ugotavlja raziskava za pariško politično revijo Le Grand Continent.
V raziskavo so vključili anketirance iz devetih držav: Francije, Italije, Španije, Nemčije, Poljske, Portugalske, Hrvaške, Belgije in Nizozemske. Tri četrtine vprašanih je dejalo, da si želijo ostati v EU, skoraj enako število pa jih je dejalo, da je izhod iz EU prizadelo Združeno kraljestvo, rezultate raziskav navaja Guardian.
»Evropa se ne sooča le z vse večjimi tveganji, temveč spreminja svoje zgodovinsko, geopolitično in politično okolje. Rezultati raziskave kažejo, da so Evropejci tesnobni, da se zavedajo ranljivosti in s težavo vidijo pozitivno prihodnost,« je dejal politolog in ustanovitelj anketne agencije Cluster17 Jean-Yves Dormagen.
Da je Trump sovražnik, je v Belgiji dejalo 62 odstotkov ljudi, v Franciji 57 odstotkov, na Hrvaškem 37 in na Poljskem 19 odstotkov.
»Na celini menijo, da je trumpizem sovražna sila,« je dejal Dormagen in dodal, da v primerjavi z raziskavo iz decembra 2024 letos manj ljudi opisuje Trumpa kot »niti prijatelja niti sovražnika« in več ljudi kot »gotovo grožnjo«.
Kljub temu Evropejci še vedno menijo, da je odnos z ZDA strateško pomemben – 48 odstotkov vprašanih je dejalo, da bi morala EU v odnosu z ZDA kot strategijo izbrati kompromis.
Da je tveganje za vojno z Rusijo v prihodnjih letih veliko, meni 51 odstotkov ljudi; 18 odstotkov je dejalo, da je zelo veliko. Višina odstotkov niha glede na geografsko bližino anketirane države z Rusijo. Na Poljskem je namreč 77 odstotkov vprašanih dejalo, da je možnost za vojno velika. Tako meni tudi okoli 50 odstotkov v Franciji in Nemčiji, 39 odstotkov na Portugalskem in 34 odstotkov v Italiji.

Skoraj 70 odstotkov ljudi meni, da se njihova država ni zmožna braniti pred rusko agresijo. Najbolj optimistični so bili v Franciji, kjer je 44 odstotkov dejalo, da se lahko obranijo. V vojaško obrambo najmanj zaupajo na Poljskem, kjer je 58 odstotkov ljudi dejalo, da se država ni zmožna obraniti.
»Vstopamo v dobo nevarnosti in hkrati čutimo nacionalno šibkost,« je na to dejal Dormagen. Zgolj 12 odstotkov vseh vprašanih se ne počuti ogroženih, bodisi zaradi tehnologije in vojske bodisi zaradi energetike in prehranske oskrbe.
Vprašani se sicer najbolj bojijo tehnološke in vojaške nevarnosti. Prav tako si želijo več evropske pomoči, in sicer je 69 odstotkov ljudi dejalo, da bi morala EU igrati vlogo zaščitnice.
Velika večina anketirancev si želi ostati v EU, največ na Portugalskem in v Španiji z okoli 90 odstotki ter najmanj na Poljskem in v Franciji, kjer si to želi med 61 in 68 odstotkov vprašanih.
Izhod Združenega kraljestva iz EU večina ocenjuje kot porazno odločitev – 63 odstotkov meni, da je imel brexit negativne posledice za Britanijo, pet odstotkov pa pozitivno.
Komentarji