
Postanite naročnik | že od 14,99 €

Britanska vlada je objavila serijo dokumentov o imenovanju Andrewa Mountbatten-Windsorja, nekdanjega princa Andrewa in vojvode Yorškega, za posebnega trgovinskega predstavnika Združenega kraljestva, poroča britanski BBC.
Dokumenti razkrivajo, da je bila pokojna kraljica Elizabeta II. zelo naklonjena temu, da njen sin prevzame pomembno vlogo pri promociji britanskih gospodarskih interesov v tujini. Hkrati pa vlada v Londonu priznava, da ni našla nobenih dokazov o formalnem varnostnem preverjanju ali skrbnem pregledu pred njegovim imenovanjem.
Objava dokumentov sledi parlamentarni zahtevi liberalnih demokratov, ki so s posebnim postopkom v parlamentu zahtevali razkritje arhivskega gradiva o Andrewovi vlogi trgovinskega odposlanca med letoma 2001 in 2011. Vloga mu je omogočala dostop do visokih političnih in poslovnih krogov po svetu.
Med objavljenimi dokumenti izstopa memorandum z dne 25. februarja 2000, ki ga je David Wright, takratni izvršni direktor organizacije British Trade International, naslovil na takratnega zunanjega ministra Robina Cooka.
Wright je v dopisu zapisal, da je bila želja kraljice Elizabete II., da Andrew prevzame položaj trgovinskega odposlanca. Po njegovih besedah je bila kraljica zelo zainteresirana, da bi njen sin imel »vidno vlogo pri promociji nacionalnih interesov«.
Andrew naj bi v okviru funkcije opravljal regionalna potovanja, dve ali tri večje mednarodne poti na leto ter občasno vodil trgovinske delegacije. Poleg tega naj bi v Londonu sprejemal pomembne tuje poslovne obiskovalce in gostil uradne večerje ali sprejeme.
Britanska vlada danes poudarja, da je bila funkcija razumljena kot nadaljevanje tradicionalnega sodelovanja kraljeve družine pri promociji britanske trgovine in investicij. Pred tem je podobno nalogo opravljal vojvoda Kentski.
Minister za trgovino Chris Bryant je ob objavi dokumentov poslancem sporočil, da vlada ni našla nobenih dokazov o izvedbi formalnega postopka varnostnega preverjanja ali skrbnega pregleda pred Andrewevim imenovanjem. Po njegovih besedah ni dokazov niti o tem, da bi vlada o takšnem postopku sploh razmišljala.
Bryant je dejal: »Nismo našli dokazov, da bi bil izveden formalni postopek skrbnega pregleda ali preverjanja. Prav tako ni dokazov, da bi se o tem sploh razpravljalo.«

Ob tem je minister dodal, da je to po njegovem mnenju razumljivo, saj je šlo za nadaljevanje dolgoletne vloge kraljeve družine pri promociji britanskih gospodarskih interesov.
Objavljeni dokumenti razkrivajo tudi precej nenavadne podrobnosti o Andrewevih preferencah med uradnimi potovanji. V pismu britanske diplomatke Kathryn Colvin iz januarja 2000, napisanem po srečanju z Andrewevim zasebnim tajnikom kapitanom Neilom Blairom, je zapisano, da je Andrew raje obiskoval »bolj sofisticirane oziroma prefinjene države«.
Po navedbah pisma je bil posebej zainteresiran za visoko tehnologijo, trgovino, mladinske projekte, kulturne dogodke, vojaške in zunanjepolitične teme ter države članice Skupnosti narodov. Dokument dodaja tudi, da je imel raje balet kot gledališče.
Posebna navodila so se nanašala tudi na golf. Andrew po navedbah pomočnikov »ne bi smel dobivati povabil na zasebne golfske dogodke v tujini«, saj naj bi šlo za njegovo zasebno dejavnost. Če bi s seboj vzel golf palice, »ne bi igral v javnem smislu«.
Andrew je funkcijo posebnega predstavnika Združenega kraljestva za mednarodno trgovino in investicije opravljal med letoma 2001 in 2011. Funkcija je bila neplačana, vendar zelo vplivna, saj je vključevala srečanja z voditelji držav, ministri, investitorji in predstavniki multinacionalk.
Njegova vloga je bila pod vse večjim pritiskom zaradi povezav z ameriškim finančnikom in obsojenim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom.
Kasneje objavljeni dokumenti in elektronska pošta naj bi pokazali, da je Andrew Epsteinu posredoval zaupne informacije in poročila o uradnih obiskih v Aziji ter celo podatke o investicijskih priložnostih v Afganistanu. Andrew je vse obtožbe o neprimernem ravnanju zanikal. Leta 2011 je odstopil s položaja trgovinskega odposlanca zaradi vse večjega medijskega in političnega pritiska.

Kriza okoli Andrewa se je v zadnjih letih še poglobila. Po navedbah britanskih medijev mu je Buckinghamska palača leta 2025 odvzela naziv princa in uporabo rezidence Royal Lodge v Windsorju. Pred tem se je že umaknil iz javnega življenja in opustil več kraljevih dolžnosti.
Februarja letos, na svoj 66. rojstni dan, je bil Andrew aretiran zaradi suma zlorabe javnega položaja. Preiskava naj bi bila povezana z domnevnimi nepravilnostmi pri opravljanju funkcije trgovinskega odposlanca ter morebitnim posredovanjem zaupnih informacij Epsteinu.
Nekdanji državni uslužbenci so ga medtem obtožili tudi pretiranih stroškov službenih poti in obračunavanja masaž na račun davkoplačevalcev, čeprav doslej ni bilo predstavljenih dokazov o kaznivem ravnanju.
Objava dokumentov je posledica pritiska opozicijskih liberalnih demokratov, ki so v britanskem parlamentu vložili tako imenovani »humble address« – poseben parlamentarni mehanizem za zahtevo po razkritju državnih dokumentov.
Zahtevali so objavo vseh dokumentov, povezanih z Andrewevim imenovanjem, vključno z morebitnimi varnostnimi preverjanji in komunikacijo nekdanjega britanskega veleposlanika v ZDA Petra Mandelsona.
Tudi Mandelson je namreč pod drobnogledom zaradi domnevnega posredovanja zaupnih informacij Jeffreyju Epsteinu v času, ko je bil britanski minister med letoma 2008 in 2010. Minister Chris Bryant je danes dejal, da ne pričakuje nadaljnjih objav dokumentov v zvezi z Andrewevim imenovanjem.
Kritiki opozarjajo, da je imel Andrew kot trgovinski odposlanec dostop do najvišjih političnih in gospodarskih krogov brez očitnega formalnega preverjanja, medtem ko vlada vztraja, da je šlo za tradicionalno in tedaj običajno prakso.
Komentarji