Rdeči Kmeri »niso bili slabi ljudje«

Glavni ideolog brutalnega kamboškega režima zanika krivdo za kampanjo, ki je terjala več kot poldrugi milijon življenj.

Objavljeno
05. december 2011 10.31
Posodobljeno
05. december 2011 14.49
Andrej Miholič, zunanja politika
Andrej Miholič, zunanja politika

Uvodno zaslišanje v sodnem procesu proti Nuon Čeju, drugemu človeku in glavnemu ideologu režima Rdečih Kmerov, ki je s trdo roko vladal Kambodži med letoma 1975 in 1979, je minilo v znamenju zanikanja krivde za grozovito zločinsko kampanjo, ki je bila usodna za skoraj četrtino prebivalcev azijske države. Nekdanji najtesnejši zaupnik pred leti preminulega voditelja Rdečih Kmerov Pola Pota je skušal na sodišču oprati ime brutalnega režima, ki je postal sinonim za brezumno obračunavanje z lastnim prebivalstvom, češ da zločinov, ki mu jih pripisujejo, niso zagrešili Kambodžani, ampak tujci.

»Nočem, da bi prihodnje generacije narobe razumele zgodovino, nočem, da verjamejo, da so bili Rdeči Kmeri slabi ljudje, kriminalci. Nič od tega ne drži,« je v sodni dvorani na obrobju Phnom Penha razlagal danes 85-letni Nuon Če, ki je Pol Potu pred pol stoletja pomagal prevzeti nadzor nad podtalnim komunističnim gibanjem, v katerem je ostal ena izmed vodilnih osebnosti vse do predaje vladnim silam leta 1998. Odgovornost za zločine je pripisal vietnamski vojski, ki je strmoglavila Pol Potov režim, in v vrste kamboških komunistov vtihotapljenim »banditom«.

Nuon Če je eden izmed treh visokih predstavnikov režima Rdečih Kmerov, proti katerim se je prejšnji mesec na posebnem tribunalu Združenih narodov začelo sojenje zaradi brutalne kampanje v drugi polovici sedemdesetih let, v kateri je po ocenah zgodovinarjev umrlo približno 1,7 milijona ljudi ali skoraj četrtina takratnega prebivalstva Kambodže. Poleg »Brata številka dve« (»Prvi brat« je bil seveda Pol Pot) sta se na zatožni klopi znašla še nekdanji predsednik Demokratične Kampučije, kakor se je med kmersko vladavino imenovala Kambodža, in zunanji minister režima Ieng Sari; proces proti četrti obtoženki, Iengovi ženi Thirit, so ustavili, ker zaradi alzheimerjeve bolezni ni sposobna spremljati sojenja.

Obtožena trojka se bo morala pred sodniki zagovarjati zaradi zločinov proti človečnosti, genocida, preganjanja zaradi verske pripadnosti, umorov in mučenja, sojenje pa so v strahu, da zaradi visoke starosti obtožencev ne bo doživelo epiloga, razdelili na več manjših procesov. V prvem izmed njih jim sodijo zaradi kampanje prisilnega preseljevanja prebivalcev urbanih središč na podeželje, kjer so številni med njimi umrli zaradi lakote ali izčrpanosti, in z njo povezanih zločinov proti človečnosti.

Krvavo ustanavljanje agrarne utopije

Rdeči Kmeri so se na oblast povzpeli leta 1975, ko so dolgoletni gverilski upor okronali s strmoglavljenjem generala Lon Nola. Sledili so radikalni ukrepi, katerih cilj je bila ustanovitev utopične agrarne družbe. Odpravi religije, šol in denarnega sistema se je pridružilo množično preseljevanje mestnega prebivalstva na podeželje in surovo preganjanje dejanskih in namišljenih političnih nasprotnikov. Natančno število žrtev surovega režima na t. i. poljih smrti ter z radikalnimi reformami povezanih lakoto, boleznimi in izčrpanostjo zaradi težkega fizičnega dela ne bo nikoli znano, nekateri omenjajo celo številko dva milijona.

Vladavino Pola Pota in njegovih somišljenikov je leta 1979 končal vdor vietnamske vojske, ki je ostala v državi naslednje desetletje. Pol Pot je leta 1998 umrl v svojem bivališču sredi džungle, njegov nekdanji vojaški poveljnik Ta Mok, ki so ga februarja 2002 obtožili zločinov proti človečnosti, pa je umrl zaradi bolezni pred petimi leti, še preden se je proces proti njemu končal. Sojenje, ki trenutno poteka v kamboški prestolnici, je tako še zadnja možnost, da preživeli in svojci žrtev dobijo sodno zadoščenje za prestalo trpljenje.

Zaradi zločinov režima Rdečih Kmerov je bil na leta 2006 ustanovljenem sodišču Združenih narodov doslej obsojen samo en obtoženec, nekdanji poveljnik zloglasnega zapora S-21 Kaing Guek Eav, bolj znan po vzdevku Duch, ki so mu zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti sprva izrekli 35-letno zaporno kazen, pozneje pa so jo znižali na 19 let ječe.