Referendum v Bolgariji ni uspel

Beograd - Prvi referendum v Bolgariji po koncu komunizma ni bil uspešen. Referendum o gradnji novega jedrskega reaktorja je bil tudi barometer odnosov med Bolgarijo in Rusijo, na njem pa sta moči pomerili tudi največji stranki v državi.

Gradnja novega jedrskega reaktorja pri mestu Belen je v zastoju zaradi nesporazumov med Bolgarijo in Rusijo o končni ceni projekta, vrednega okoli 11 milijard evrov. Nuklearko z zmogljivostjo 2000 megavatov gradi rusko podjetje Atomstrojeksport, bolgarski premier Bojko Borisov pa je z njim prekinil pogodbo, ker želi najti cenejšega investitorja. Rusi so že vložili tožbo proti Bolgariji na mednarodnem sodišču za arbitražo v Parizu, za nadomestilo škode pa zahtevajo 1,3 milijarde dolarjev.

Bolgarija je elektrarno pri mestu Belen začela graditi že leta 1989. Projekt so v devetdesetih letih zamrznili zaradi okoljevarstvenih pomislekov, a so ga čez deset let, v času socialistične vlade, obudili. Sedanja konservativna vlada je nadaljevanje gradnje spet ustavila, češ da je enajst milijard evrov vredna investicija prevelika.

Bolgarija je svojo prvo jedrsko elektrarno dobila v sedemdesetih letih pri mestu Kozloduj, kjer trenutno obratujeta samo še dva reaktorja. EU je namreč kot pogoj za njeno članstvo v Uniji od države zahtevala, da ustavi štiri reaktorje sovjetskega tipa. Bolgarska vlada se namesto gradnje nove elektrarne, zavzema za cenejšo različico, po kateri bi dodaten reaktor zgradili v elektrarni v Kozloduju, ki ima dva reaktorja z močjo tisoč megavatov. Predvidoma bi ga gradil ameriški investitor.

Premajhna udeležba

Nedeljsko referendumsko vprašanje je bilo: »Ali naj Bolgarija pridobiva jedrsko energijo z gradnjo novih jedrskih reaktorjev?« Vendar referendum ni bil uspešen, ker je bila udeležba prenizka. O gradnji nove jedrske elektrarne je od 6,9 milijona registriranih volilnih upravičencev svoj glas oddalo le 1,5 milijona ali 21,7 odstotka. Čeprav je od teh kar 60,5 odstotka glasovalo za gradnjo elektrarne pri Belenu, proti pa jih je bilo 38 odstotkov, se referenduma ni udeležilo niti približno dovolj volilnih upravičencev, da bi lahko bila njihova odločitev zakonsko zavezujoča. Za kaj takega bi se moralo referenduma udeležiti najmanj 60 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Kljub temu mora bolgarski parlament v treh mesecih odločati o gradnji elektrarne pri Belenu, kar je dolžan storiti, če udeležba na referendumu preseže 20-odstotni prag.

Vladajoča stranka GERB in opozicijska Socialistična stranka sta na referendumu pomerili tudi moči pred julijskimi splošnimi volitvami. Opozicija je imela, čeprav je uspela zbrati potrebnih 50.000 podpisov za njegovo organizacijo, malo možnosti za uspeh tudi zato, ker velja ruska tehnologija za zastarelo in nevarno. Povedno je tudi to, da se je iz projekta umaknil nemški koncern RWE, ker so se stroški čez noč povečali s šest na enajst milijard evrov.

V Bolgariji so nasprotniki jederske energije v manjšini. Gre za aktiviste in dve manjši stranki desnega centra, ki so opozorjali na nevarost gradnje nuklearke na območju reke Donave. Večina prebivalstva je referendum sprejela kot merjenje moči največjih strank v državi in kot dejstvo, da gre le za porabo javnih sredstev. Poznavalci tudi opozarjajo, da je bilo referendumsko vprašanje, ki ga je preoblikovala vladajoča večina v parlamentu, tako nejasno, da večina ni vedela, kaj bo pomenilo, če bo obkrožila za ali proti. Niso vedeli niti tega, ali glasujejo za jedrsko energijo ali proti njej, za konservativce ali socialiste, za Rusijo ali ZDA. To pa zato, ker opozicija ne bi mogla razglasiti politične zmage, če bi jim na referendumu uspelo.