Referenduma še ni zajela pandemija
Bodo v Rusiji zaradi virusa prestavili glasovanje o ustavnih spremembah?
Odpri galerijo
Ljudje med čakanjem na vlake na moskovski železniški postaji Kazansky. Foto: Dimitar Dilkoff/Afp
V Moskvi so odločno zavrnili obtožbe o spodbujanju širjenja lažnih novic o pandemiji in zavajanju s prenizkim številom okuženih. Po zadnjih podatkih so v državi odkrili 199 okuženih s koronavirusom. V četrtek so domači in tuji mediji hiteli objavljati novico, da je tudi v Rusiji umrla prva žrtev pandemije, a vsaj uradno za vzrok smrti 79-letne profesorice Valentine Zubareve, ki jo je pestilo še najmanj pol ducata drugih težkih bolezni, niso okrivili novega virusa.
Tako v Rusiji uradno doslej za boleznijo covid-19 še nihče ni umrl, druga dobra novica, ki so jo včeraj objavili ruski mediji, pa je, da je devet okuženih ozdravelo. Slabih novic niso tako na široko razglašali. Samo v 24 urah je število odkritih primerov zraslo za 52 oziroma za dobrih 35 odstotkov.
Na seznam zlobnih reči, ki da jih Rusija počne v tujini, so v zadnjih dnevih na Zahodu prišteli še dve. Je že res, da je Rusija kmalu po izbruhu krize zaprla mejo s Kitajsko, a kako je lahko v državi, ki ima tako dolgo mejo in tako dobre odnose z državo, kjer se je vse skupaj začelo, tako malo okuženih, so se spraševali komentatorji. Po mnenju urednika za znanost in tehnologijo na spletišču Conversation Stephena Harrisa je to lahko pohvala za učinkovit ruski mejni nadzor, lahko pa tako nizke številke pričajo o pomanjkljivem testiranju ali namernem neobveščanju javnosti. »Ali s podatki o virusu Rusija laže Svetovni zdravstveni organizaciji?« je bil naslov na spletišču EUobserver.
Harris je zapisal, da te domneve »z nedavnimi dokazi, da je iz Rusije izviralo več širjenja lažnih novic o virusu, zbujajo skrb, da se je Moskva spustila v nevarno igro s svetovnim zdravjem«. Komentator ni pojasnil, katere »nedavne dokaze« o ruskih propagandnih kampanjah je imel v mislih. Z ameriškega zunanjega ministrstva so namreč že prejšnji mesec prišle novice, da na tisoče z Rusijo povezanih »uporabnikov« facebooka in twitterja širi lažne informacije o koronavirusu. Z obeh družbenih omrežij so odgovorili, da jim z ministrstva niso dostavili nobenih dokazov, da bi se tudi sami lotili preiskave in »likvidirali« sporne uporabnike.
Ta teden so prišle obtožbe iz Bruslja, kjer je delovna skupina EU, ki se ukvarja s širjenjem lažnih novic po spletu, objavila, da je v zadnjih dveh mesecih odkrila kar 80 primerov tovrstne lažne propagande o koronavirusu, ki so jih širili prokremeljski mediji. »Končni namen širjenja kremeljskih lažnih informacij je spodbuditi krizo javnega zdravstva v zahodnih državah, zlasti s spodkopavanjem javnega zaupanja v nacionalne zdravstvene sisteme – in tako preprečiti učinkovit odziv na izbruh krize,« so zapisali v poročilu. V Kremlju so bruseljske izsledke takoj označili za »absurdno« in »neutemeljeno« »rusofobično obsesijo«, kakor se je izrazil tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov. »Kaj bolj specifičnega bi lahko povedal, če bi bil v tem poročilu naveden vsaj en primer ali povezava na kakšnega od teh medijev,« je dodal.
V Kremlju morajo zadnje čase odgovarjati tudi na vprašanja, ali bo zaradi pandemije prestavljeno vseljudsko glasovanje o ustavnih popravkih, ki jih je parlament že sprejel, potrdilo jih je tudi ustavno sodišče. V četrtek zvečer sta nevladni organizaciji Memorial in OVD-Info poslali pisno prošnjo visokim predstavnikom Združenih narodov, naj prepričajo Vladimirja Putina, da prestavi glasovanje na bolj »zdrave čase«. Ne le da lahko prihod na volišča ogrozi zdravje državljanov, po mnenju ruskih borcev za človekove pravice bodo tudi v Rusiji napovedane omejitve javnih zborovanj in »karantena« preprečile javno razpravo o ustavnih spremembah.
Ko je pred dnevi podpisal ukaz o referendumu, je Putin izjavil, da bo glasovanje 22. aprila zgolj, če bodo to dopuščale razmere. V sredo je na srečanju z voditelji pred kratkim pridobljenih ozemelj na Krimu ruski predsednik ponovil, da bo referendum prestavljen, če bo vihrala kriza s koronavirusom. »A če bodo razmere dopuščale, ga bomo izvedli,« je pribil Putin.
Po besedah ruskega zdravnika Aleksandra Mjasnikova se bo novi virus najbrž obnašal tako kot njegovi bližnji sorodniki. »Vrhuncu epidemije bo sledil padec, nato manj intenziven vrhunec, ki mu bo sledil poletni premor in nemara spet kak val jeseni,« je na družbenem omrežju telegram-kanal zapisal primarij moskovske klinike številka 71. Njegov kolega Aleksej Vodovozov, ki je vojaški zdravnik, je javnost »pomiril« z izjavo, da je novi koronavirus dokaj nenevaren za ljudi, če ga primerjamo z drugimi obstoječimi virusi. Za agencijo Ria Novosti je povedal, da je sedanje širjenje virusa sars-cov-2 zgolj »preizkusna pandemija«, saj nas v prihodnosti čakajo množični izbruhi precej bolj nevarnih virusov.
Tako v Rusiji uradno doslej za boleznijo covid-19 še nihče ni umrl, druga dobra novica, ki so jo včeraj objavili ruski mediji, pa je, da je devet okuženih ozdravelo. Slabih novic niso tako na široko razglašali. Samo v 24 urah je število odkritih primerov zraslo za 52 oziroma za dobrih 35 odstotkov.
Ali Rusija laže?
Na seznam zlobnih reči, ki da jih Rusija počne v tujini, so v zadnjih dnevih na Zahodu prišteli še dve. Je že res, da je Rusija kmalu po izbruhu krize zaprla mejo s Kitajsko, a kako je lahko v državi, ki ima tako dolgo mejo in tako dobre odnose z državo, kjer se je vse skupaj začelo, tako malo okuženih, so se spraševali komentatorji. Po mnenju urednika za znanost in tehnologijo na spletišču Conversation Stephena Harrisa je to lahko pohvala za učinkovit ruski mejni nadzor, lahko pa tako nizke številke pričajo o pomanjkljivem testiranju ali namernem neobveščanju javnosti. »Ali s podatki o virusu Rusija laže Svetovni zdravstveni organizaciji?« je bil naslov na spletišču EUobserver.
Vladimir Putin je dejal, da bo referendum 22. aprila le, če bodo to dopuščale zdravstvene razmere. Foto: Reuters
Harris je zapisal, da te domneve »z nedavnimi dokazi, da je iz Rusije izviralo več širjenja lažnih novic o virusu, zbujajo skrb, da se je Moskva spustila v nevarno igro s svetovnim zdravjem«. Komentator ni pojasnil, katere »nedavne dokaze« o ruskih propagandnih kampanjah je imel v mislih. Z ameriškega zunanjega ministrstva so namreč že prejšnji mesec prišle novice, da na tisoče z Rusijo povezanih »uporabnikov« facebooka in twitterja širi lažne informacije o koronavirusu. Z obeh družbenih omrežij so odgovorili, da jim z ministrstva niso dostavili nobenih dokazov, da bi se tudi sami lotili preiskave in »likvidirali« sporne uporabnike.
Ta teden so prišle obtožbe iz Bruslja, kjer je delovna skupina EU, ki se ukvarja s širjenjem lažnih novic po spletu, objavila, da je v zadnjih dveh mesecih odkrila kar 80 primerov tovrstne lažne propagande o koronavirusu, ki so jih širili prokremeljski mediji. »Končni namen širjenja kremeljskih lažnih informacij je spodbuditi krizo javnega zdravstva v zahodnih državah, zlasti s spodkopavanjem javnega zaupanja v nacionalne zdravstvene sisteme – in tako preprečiti učinkovit odziv na izbruh krize,« so zapisali v poročilu. V Kremlju so bruseljske izsledke takoj označili za »absurdno« in »neutemeljeno« »rusofobično obsesijo«, kakor se je izrazil tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov. »Kaj bolj specifičnega bi lahko povedal, če bi bil v tem poročilu naveden vsaj en primer ali povezava na kakšnega od teh medijev,« je dodal.
Vseljudsko glasovanje
V Kremlju morajo zadnje čase odgovarjati tudi na vprašanja, ali bo zaradi pandemije prestavljeno vseljudsko glasovanje o ustavnih popravkih, ki jih je parlament že sprejel, potrdilo jih je tudi ustavno sodišče. V četrtek zvečer sta nevladni organizaciji Memorial in OVD-Info poslali pisno prošnjo visokim predstavnikom Združenih narodov, naj prepričajo Vladimirja Putina, da prestavi glasovanje na bolj »zdrave čase«. Ne le da lahko prihod na volišča ogrozi zdravje državljanov, po mnenju ruskih borcev za človekove pravice bodo tudi v Rusiji napovedane omejitve javnih zborovanj in »karantena« preprečile javno razpravo o ustavnih spremembah.
Po mnenju ruskih borcev za človekove pravice bodo tudi v Rusiji napovedane omejitve javnih zborovanj in »karantena« preprečile javno razpravo o ustavnih spremembah. Foto: Dimitar Dilkoff/Afp
Ko je pred dnevi podpisal ukaz o referendumu, je Putin izjavil, da bo glasovanje 22. aprila zgolj, če bodo to dopuščale razmere. V sredo je na srečanju z voditelji pred kratkim pridobljenih ozemelj na Krimu ruski predsednik ponovil, da bo referendum prestavljen, če bo vihrala kriza s koronavirusom. »A če bodo razmere dopuščale, ga bomo izvedli,« je pribil Putin.
Prihodnost ni rožnata
Po besedah ruskega zdravnika Aleksandra Mjasnikova se bo novi virus najbrž obnašal tako kot njegovi bližnji sorodniki. »Vrhuncu epidemije bo sledil padec, nato manj intenziven vrhunec, ki mu bo sledil poletni premor in nemara spet kak val jeseni,« je na družbenem omrežju telegram-kanal zapisal primarij moskovske klinike številka 71. Njegov kolega Aleksej Vodovozov, ki je vojaški zdravnik, je javnost »pomiril« z izjavo, da je novi koronavirus dokaj nenevaren za ljudi, če ga primerjamo z drugimi obstoječimi virusi. Za agencijo Ria Novosti je povedal, da je sedanje širjenje virusa sars-cov-2 zgolj »preizkusna pandemija«, saj nas v prihodnosti čakajo množični izbruhi precej bolj nevarnih virusov.
