Reševalci bijejo bitko s časom in mrazom
Število žrtev tresenja tal, ki je v začetku tedna prizadelo jug Turčije in sever Sirije, še naprej strmo narašča. Po zadnjih podatkih je umrlo prek 12.000 ljudi, od tega 9057 v Turčiji in 2992 v Siriji, več kot 50.000 je poškodovanih, še več razseljenih. Napore reševalcev, ki med ruševinami iščejo znake življenja, opogumljajo zgodbe preživelih, a časovno okno se tri dni po kataklizmi hitro oži. Na prizadeta območja še naprej prihajajo humanitarna pomoč in reševalne ekipe, tudi iz Slovenije, ki pa se pri tem spoprijemajo s številnimi logističnimi težavami.
Po podatkih turških oblasti je bilo v ponedeljkovih potresih z magnitudo 7,8 in 7,5 porušenih več kot 11.000 stavb, med drugim javne bolnišnice, šole in objekti verskega, kulturnega in zgodovinskega pomena. Opustošenje naj bi bilo najhujše v provincah Hatay, Kahramanmaraş, Malatya in Gaziantep ter v njihovem zaledju, kjer se po poročanju agencij krepi nezadovoljstvo zaradi poznega odziva in domnevne nepripravljenosti turške vlade na naravno nesrečo takšnih razsežnosti. Oblasti naj bi zaradi širjenja kritik med drugim omejile dostop do twitterja. »Kje so šotori, kje so tovornjaki s hrano?« je za Reuters dejal 64-letnik iz mesta Antakaya. »Preživeli smo potres, toda zdaj bomo tukaj umrli zaradi mraza in lakote.«
Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je med obiskom prizadetega območja dejal, da država doživlja veliko katastrofo, in priznal, da imajo zaradi vremenskih razmer in nastale škode težave pri dostopu do nekaterih krajev, zatikalo naj bi se tudi pri dobavi goriva in plina, a da se razmere izboljšujejo. »Mobilizirali smo vse vire in delamo z vsemi razpoložljivi sredstvi,« je poudaril Erdoğan, ki ga spomladi čakajo volitve, in obljubil, da nihče ne bo ostal brez strehe nad glavo in da bo vsaka prizadeta družina prejela izplačilo v višini 10.000 turških lir (494 evrov).
Mednarodna pomoč
Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus je opozoril, da se čas za tisoče poškodovanih in tistih, za katere se še vedno bojijo, da so ujeti pod ruševinami, izteka. Pomembno vlogo pri iskanju igrajo mednarodne reševalne ekipe, ki se v zadnjih dneh zgrinjajo v Turčijo. Tja je pripotovala tudi slovenska skupina sedmih reševalnih psov z vodniki in štirimi spremljevalci, ki bo delovala v okviru mehanizma EU za civilno zaščito. Kot so sporočili z Uprave RS za zaščito in reševanje, bodo delovali v provinci Hatay. Slovenska vlada je odločila, da Turčiji zagotovi za 451.400 evrov materialne pomoči, in sicer najprej šotore, pihalce toplega zraka in odeje.
Za pomoč prek mehanizma EU za civilno zaščito je zaprosila tudi Sirija, je sporočil evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Kakor je pojasnil, sirske oblasti računajo predvsem na podporo pri iskanju ljudi, medicinsko opremo, zdravila in hrano. Lenarčič je zavrnil očitke, da sankcije EU, ki jih je ta uvedla proti sirskim oblastem zaradi represije nad civilnim prebivalstvom, ovirajo dostavo humanitarne pomoči Siriji.
Po poročanju tamkajšnjih medijev je moralo domove zapustiti vsaj 298.000 ljudi, tresenje tal pa je v državi v vojni po zadnjih podatkih zahtevalo 2662 življenj, poškodovanih je dvakrat toliko.
Neverjetne zgodbe preživelih
Napore reševalcev, ki bijejo bitko s časom, opogumljajo uspehi pri iskanju preživelih. Zgodbe nekaterih izmed njih se zdijo komaj verjetne. V torek so izpod ruševin v mestu Jindires na severozahodu Sirije potegnili komaj rojeno deklico, ki je bila s popkovino še vedno povezana z materjo. Porodnica, novorojenkin oče in štirje sorojenci so po pisanju tujih medijev v potresu umrli.
V Turčiji so v zadnjih dveh dneh izpod ruševin potegnili več kot 8000 ljudi. A oblasti poleg iztekajočega se časovnega okna – ključnih naj bi bilo prvih 72 ur po nesreči – pri reševanju skrbijo tudi nizke temperature. Pričakovati je, da bo število žrtev v prihodnjih dneh še naraščalo. Že zdaj pa je ponedeljkova kataklizma osmi najbolj smrtonosen potres v 21. stoletju.
