Reševanje velike Brazilije na plečih manjšin
Novi predsednik s populističnimi ukrepi miri množice, ki so ga pripeljale na oblast. V mednarodnih odnosih po notah ZDA.
Odpri galerijo
Jair Bolsonaro je dejaven tudi v mednarodnih odnosih. Brazilsko veleposlaništvo v Izraelu je iz Tel Aviva preselil v Jeruzalem. FOTO: Reuters
Brazilci so zahtevali spremembe in novi predsednik Jair Bolsonaro je takoj začel uresničevati njihove želje. Že prve dni na čelu največje južnoameriške države je odpravil program rasne integracije v šolah, pravice skupnosti LGBT+ zanj niso več človekove pravice, ozemlja avtohtonega prebivalstva pa je predal kmetijskemu ministrstvu za komercialno izkoriščanje.
Novemu brazilskemu predsedniku težko očitamo, da se ni lotil dela z vnemo. Bolsonaro je prisegel 1. januarja in že do konca tedna potegnil nekaj razvpitih potez. Brazilijo, ki jo hromijo gospodarske težave, porast nasilja in korupcijski škandali, namerava reševati s krčenjem pravic najšibkejših, ogroženih skupin in manjšin. S populizmom je postal predsednik in s populizmom bo tudi vladal, v vladi pa je zbral nekdanje vojaške generale, verske ideologe in ekonomiste, ki podpirajo svobodno tržno gospodarstvo.
Največje gospodarske posledice bo imelo spremenjeno upravljanje rezervatov za staroselska ljudstva, saj je pooblastila od Nacionalne fundacije za Indijance (Funai) prevzelo kmetijstvo ministrstvo. Na prvi pogled administrativni ukrep skriva boj za prostrana ozemlja z veliko naravnimi bogastvi in bi lahko vodil v novo kršenje človekovih pravic.
Staroselska ljudstva so dobila nekaj pravic šele po padcu vojaške diktature v osemdesetih letih, ko so jim vrnili ozemlja, ki so pred zasužnjevanjem in iztrebljanjem pripadala njihovim prednikom. V državi obstaja 436 območij, ki so jih določili za avtohtone prebivalce, vendar so ti v resnici zasedli približno polovico teh območij. Dogovor je bil živ samo na papirju, saj je kapital že do zdaj krčil njihove pravice in ozemlje. Vseskozi so precejšen del zemlje nadzorovali kmetje, rudarji in gozdarji, ki niso del avtohtonega prebivalstva, da bi izkoriščali pljuča planeta, brazilska vlada pa je v zadnjih letih zmanjševala finančna sredstva za programe staroselskih skupnosti. Bolsonaro ni prvi krivec, njegova posebnost je zgolj to, da novo poglavje v krvavi brazilski zgodovini izkoriščanja piše vsem na očeh.
Nadzor nad staroselskimi ozemlji bo prevzelo kmetijsko ministrstvo z novo ministrico Terezo Cristina iz močnega kmetijskega lobija, ki že dolgo nasprotuje zemljiškim pravicam avtohtonega prebivalstva ter se zavzema za širitev kmetijstva na njihovo ozemlje. Ministrica je mirila kritike, »da naj ne iščejo težav, kjer jih ni, in da je vse vprašanje organizacije«, Bolsonaro pa je prek twitterja zapisal, da »gre za manj kot milijon ljudi, ki so izolirani od resnične Brazilije, izkoriščani in manipulirani od nevladnih organizacij«, in da bodo »skupaj integrirali te državljane«. Verjetno ni odveč pristaviti, kot nas uči zgodovina, da tovrstna »integracija« pomeni preusmerjanje avtohtonega prebivalstva v delo na lastni zemlji za korist nekoga drugega.
Novi predsednik vidi rešitev za Brazilijo tudi v krčenju pravic članov LGBT+, saj po novem ne spadajo več pod okrilje ministrstva za človekove pravice, Bolsonaro pa ni predlagal alternativne rešitve. Skupnosti LGBT+ zdaj resda nihče ne ogroža (vsaj uradno), a v družbi, prepojeni s homofobijo, jih tudi nihče ne zagovarja. Četudi bi za pravice LGBT+ še naprej skrbelo ministrstvo za človekove pravice, je nova ministrica postala evangeličanska pastorka Damares Alves s prepričanjem, da je »brazilska družina ogrožena zaradi politike raznolikosti«, obenem pa nasprotuje legalizaciji splava.
Brazilsko družbo očitno ogrožajo vse prikrajšane skupnosti (predvsem temnopolti), saj je Bolsonaro na ministrstvu za izobraževanje odpravil tudi oddelek, ki je skrbel za to, da so te skupnosti lažje dostopale do visokošolskega izobraževanja. Novi predsednik naslavlja razjarjen del brazilske družbe, ki vidi grešnega kozla v manjšinah, češ da imajo preveč privilegijev samo zaradi barve kože in zgodovinskih krivic. Bolsonaro je v prvih dneh mandata nakazal, da bo vodil državo po načelu »deli in vladaj«, jezna množica pa očitno ne spozna, da krčenje pravic manjšine nikakor ne povečuje blaginje večine.
Novemu brazilskemu predsedniku težko očitamo, da se ni lotil dela z vnemo. Bolsonaro je prisegel 1. januarja in že do konca tedna potegnil nekaj razvpitih potez. Brazilijo, ki jo hromijo gospodarske težave, porast nasilja in korupcijski škandali, namerava reševati s krčenjem pravic najšibkejših, ogroženih skupin in manjšin. S populizmom je postal predsednik in s populizmom bo tudi vladal, v vladi pa je zbral nekdanje vojaške generale, verske ideologe in ekonomiste, ki podpirajo svobodno tržno gospodarstvo.
Največje gospodarske posledice bo imelo spremenjeno upravljanje rezervatov za staroselska ljudstva, saj je pooblastila od Nacionalne fundacije za Indijance (Funai) prevzelo kmetijstvo ministrstvo. Na prvi pogled administrativni ukrep skriva boj za prostrana ozemlja z veliko naravnimi bogastvi in bi lahko vodil v novo kršenje človekovih pravic.
Na prisego Jaira Bolsonara je prišel tudi ameriški državni sekretar Mike Pompeo. Pogovarjali so se o novi ameriški vojaški bazi v Braziliji in da bi Brazilija postala največja ameriška partnerica v Južni Ameriki. FOTO: AFP
Orbán edini evropski premier na prisegi
Seznam gostov na prisegi Jaira Bolsonara je razkril marsikaj o usmeritvah nove Brazilije. Prišla sta zgolj dva evropska predstavnika, portugalski predsednik Marcelo Rebelo de Sousa in madžarski premier Viktor Orbán, glavna zvezdnika pa sta bila izraelski premier Benjamin Netanjahu in ameriški državni sekretar Mike Pompeo. Pogovarjali so se o novi ameriški vojaški bazi v Braziliji. Bolsonaro je prav tako kot Donald Trump zavrnil problem globalnega segrevanja in hotel, da bi Brazilija postala največja ameriška partnerica v Južni Ameriki. Ob takšnih imenih je bil Orbán obroben gost, saj medsebojni letni uvoz predstavlja manj kot polovico odstotka dobrin, zato sta brazilski in madžarski veljaka zgolj potrjevala skupne skrajnodesničarske ideje.
Seznam gostov na prisegi Jaira Bolsonara je razkril marsikaj o usmeritvah nove Brazilije. Prišla sta zgolj dva evropska predstavnika, portugalski predsednik Marcelo Rebelo de Sousa in madžarski premier Viktor Orbán, glavna zvezdnika pa sta bila izraelski premier Benjamin Netanjahu in ameriški državni sekretar Mike Pompeo. Pogovarjali so se o novi ameriški vojaški bazi v Braziliji. Bolsonaro je prav tako kot Donald Trump zavrnil problem globalnega segrevanja in hotel, da bi Brazilija postala največja ameriška partnerica v Južni Ameriki. Ob takšnih imenih je bil Orbán obroben gost, saj medsebojni letni uvoz predstavlja manj kot polovico odstotka dobrin, zato sta brazilski in madžarski veljaka zgolj potrjevala skupne skrajnodesničarske ideje.
Bolsonaro ni začetnik
Staroselska ljudstva so dobila nekaj pravic šele po padcu vojaške diktature v osemdesetih letih, ko so jim vrnili ozemlja, ki so pred zasužnjevanjem in iztrebljanjem pripadala njihovim prednikom. V državi obstaja 436 območij, ki so jih določili za avtohtone prebivalce, vendar so ti v resnici zasedli približno polovico teh območij. Dogovor je bil živ samo na papirju, saj je kapital že do zdaj krčil njihove pravice in ozemlje. Vseskozi so precejšen del zemlje nadzorovali kmetje, rudarji in gozdarji, ki niso del avtohtonega prebivalstva, da bi izkoriščali pljuča planeta, brazilska vlada pa je v zadnjih letih zmanjševala finančna sredstva za programe staroselskih skupnosti. Bolsonaro ni prvi krivec, njegova posebnost je zgolj to, da novo poglavje v krvavi brazilski zgodovini izkoriščanja piše vsem na očeh.
Novi brazilski predsednik je učinkovit: prisegel je 1. januarja in že do konca tedna pripravil številne ukrepe. FOTO: Reuters
Nadzor nad staroselskimi ozemlji bo prevzelo kmetijsko ministrstvo z novo ministrico Terezo Cristina iz močnega kmetijskega lobija, ki že dolgo nasprotuje zemljiškim pravicam avtohtonega prebivalstva ter se zavzema za širitev kmetijstva na njihovo ozemlje. Ministrica je mirila kritike, »da naj ne iščejo težav, kjer jih ni, in da je vse vprašanje organizacije«, Bolsonaro pa je prek twitterja zapisal, da »gre za manj kot milijon ljudi, ki so izolirani od resnične Brazilije, izkoriščani in manipulirani od nevladnih organizacij«, in da bodo »skupaj integrirali te državljane«. Verjetno ni odveč pristaviti, kot nas uči zgodovina, da tovrstna »integracija« pomeni preusmerjanje avtohtonega prebivalstva v delo na lastni zemlji za korist nekoga drugega.
Brazilsko veleposlaništvo v Izraelu odslej v Jeruzalemu
Benjamin Netanjahu je prispel v Brazilijo 28. decembra (kot prvi izraelski premier v zgodovini), hkrati je Jair Bolsonaro za marec napovedal obisk Izraela. V ozadju je podpora brazilske evangeličanske cerkve Izraelu v mednarodnih odnosih, zato je Brazilija preselila veleposlaništvo iz Tel Aviva v Jeruzalem. Sprva je bilo precej nasprotnikov tej odločitvi, saj je Brazilija največja izvoznica halal mesa v muslimanske države v skupni letni vrednosti 15,9 milijarde dolarjev, zato mnogi pričakujejo, da bi selitev veleposlaništva razjezila muslimansko prebivalstvo, toda Bolsonaro je povsem miren: »Večina arabskih držav sodeluje z Združenimi državami Amerikami in imajo dovolj ubadanja s palestinskim vprašanjem. Edini v regiji, ki nasprotuje naši selitvi v Jeruzalem, je zgolj Iran.«
Benjamin Netanjahu je prispel v Brazilijo 28. decembra (kot prvi izraelski premier v zgodovini), hkrati je Jair Bolsonaro za marec napovedal obisk Izraela. V ozadju je podpora brazilske evangeličanske cerkve Izraelu v mednarodnih odnosih, zato je Brazilija preselila veleposlaništvo iz Tel Aviva v Jeruzalem. Sprva je bilo precej nasprotnikov tej odločitvi, saj je Brazilija največja izvoznica halal mesa v muslimanske države v skupni letni vrednosti 15,9 milijarde dolarjev, zato mnogi pričakujejo, da bi selitev veleposlaništva razjezila muslimansko prebivalstvo, toda Bolsonaro je povsem miren: »Večina arabskih držav sodeluje z Združenimi državami Amerikami in imajo dovolj ubadanja s palestinskim vprašanjem. Edini v regiji, ki nasprotuje naši selitvi v Jeruzalem, je zgolj Iran.«
Po načelu »deli in vladaj«
Novi predsednik vidi rešitev za Brazilijo tudi v krčenju pravic članov LGBT+, saj po novem ne spadajo več pod okrilje ministrstva za človekove pravice, Bolsonaro pa ni predlagal alternativne rešitve. Skupnosti LGBT+ zdaj resda nihče ne ogroža (vsaj uradno), a v družbi, prepojeni s homofobijo, jih tudi nihče ne zagovarja. Četudi bi za pravice LGBT+ še naprej skrbelo ministrstvo za človekove pravice, je nova ministrica postala evangeličanska pastorka Damares Alves s prepričanjem, da je »brazilska družina ogrožena zaradi politike raznolikosti«, obenem pa nasprotuje legalizaciji splava.
Brazilski predsednik Jair Bolsonaro, ki je pred navdušeno množico prisegel ta teden, zavrača problem globalnega segrevanja. FOTO: Reuters
- Upravljanje rezervatov za staroselce je prevzelo kmetijsko ministrstvo.
- Skupnost LGBT+ ne spada več pod okrilje ministrstva za človekove pravice.
- Krčenje pravic manjšine ne povečuje blaginje večine.
Brazilsko družbo očitno ogrožajo vse prikrajšane skupnosti (predvsem temnopolti), saj je Bolsonaro na ministrstvu za izobraževanje odpravil tudi oddelek, ki je skrbel za to, da so te skupnosti lažje dostopale do visokošolskega izobraževanja. Novi predsednik naslavlja razjarjen del brazilske družbe, ki vidi grešnega kozla v manjšinah, češ da imajo preveč privilegijev samo zaradi barve kože in zgodovinskih krivic. Bolsonaro je v prvih dneh mandata nakazal, da bo vodil državo po načelu »deli in vladaj«, jezna množica pa očitno ne spozna, da krčenje pravic manjšine nikakor ne povečuje blaginje večine.
