Resne posledice begunske krize v Nemčiji

Za rešitev begunske krize bo odločilen vrh EU konec junija.

Objavljeno
19. junij 2018 07.00
Posodobljeno
18. junij 2018 21.35
Nemški minister Horst Seehofer predvideva odločnejše zavračanje neupravičenih do azila na nemških mejah, za tiste migrante, ki bodo vsaj začasno ostali v Nemčiji, pa predvideva manj denarja v roke in hitrejše postopke odločanja o azilu. FOTO: Reuters
Berlin – Nemški notranji minister Horst Seehofer kanclerki Angeli Merkel želi veliko uspeha pri iskanju evropskih rešitev za begunsko krizo, če se voditeljici CDU ne bo posrečilo, pa ima prvak CSU pripravljen načrt za zavračanje beguncev na nemških mejah. Vladna kriza in razkol v konservativnem taboru sta za zdaj le preložena.

Za evropsko rešitev begunske krize bo odločilen vrh Evropske unije konec junija, če ta ne bo prinesel prepričljivih rešitev, pa ima bavarski prvak in nemški notranji minister že pripravljene ostre ukrepe. Horst Seehofer predvideva precej odločnejše zavračanje neupravičenih do azila na nemških mejah, za tiste migrante, ki bodo vsaj začasno ostali v Nemčiji, pa predvideva manj denarja v roke in hitrejše postopke odločanja o azilu. Med njegovimi 63. točkami je tudi širjenje statusa varnih držav, v katere se lahko vrnejo, v Afriki pa naj bi določili vsaj varna območja. Nemški notranji minister naj bi že kmalu že na nemških mejah ukazal zavračanje migrantov s prepovedjo vračanja.

Kanclerka Angela Merkel je poudarila, da po 1. juliju ne bo nobenega avtomatizma pri obravnavanju migrantske krize, notranjega ministra pa je posvarila pred enostranskimi ukrepi. Štiri mesece pred deželnimi volitvami na Bavarskem, nekdanji münchenski ministrski predsednik meni, da Nemčija še vedno ne obvladuje migracij in jo pri tem čaka še veliko dela. Gre tudi za verodostojnost njegove CSU in poudarja, a bodo ukrepali postopno. Pri že napovedanem zavračanju migrantov s prepovedjo vstopa v Nemčijo gre za nekaj primerov na dan; če bo prevladal Seehofer, bodo v Nemčiji kmalu začeli zavračati tudi tiste, ki so bili najprej registrirani v kateri od drugih držav EU.

image
Kanclerka Angela Merkel je poudarila, da po 1. juliju ne bo nobenega avtomatizma pri obravnavanju migrantske krize. FOTO: AFP


Vse bolj majave krščanskodemokratske pozicije


Nemški poznavalci zasluge za dvotedensko premierje med kanclerkinimi in bavarskimi konservativci pripisujejo predsedniku bundestaga Wolfgangu Schäubleju, ki dobro ve, da ima minister Seehofer somišljenike tudi v CDU, nekateri mogočni ministrski predsedniki največje nemške konservativne stranke pa podpirajo Angelo Merkel. Razumejo stiske bavarskih prijateljev, ki se bojijo za povojno prevlado v Münchnu, a nikakor nočejo še bolj majati krščanskodemokratskih pozicij na zvezni ravni. Te so zamajali že slabi rezultati na zadnjih volitvah v bundestag in velike težave pri sestavljanju nove vlade, mnogi krščanski demokrati pa se zavedajo tudi pomembnosti evropskega soglasja pri tako pomembnih vprašanjih ter velikih težav pri morebitnem popolnem nadzoru meja za domačine in turiste. Zdaj nadzorujejo le tri od devetdesetih mejnih prehodov med Bavarsko in Avstrijo, Nemčija pa ima več kot 3700 kilometrov meja. Upirajo se tudi socialdemokrati.

Angela Merkel je povedala, da lahko vsaj pri zavarovanju zunanjih meja EU pričakuje naklonjenost številnih drugih evropskih držav. Od okoli šeststo sudanskih, alžirskih, eritrejskih, nigerijskih in drugih migrantov z ladje Aquarius in spremljevalnih ladij, ki so po tednu dni blodenja po Sredozemlju zaradi italijanske in malteške zavrnitve v nedeljo vendarle pristale v španski Valencii, si jih polovica želi v Francijo, španska vlada pa je njihov sprejem že razglasila za izjemo in ne pravilo v obravnavanju migrantske problematike.

Druge evropske države bi morda moralo skrbeti tudi, da so v Nemčiji lani zabeležili večje zmanjšanje števila prošenj za azil kot drugod po Evropi. Če je bilo v osrednji evropski državi teh leta 2016 še več kot 745.000, je leta 2017 v Nemčiji za azil prosilo »le« še okoli 222.000 ljudi. Takšne statistike lahko pomagajo celiti razkole med CDU in CSU, saj so se s približno enakim številom migrantov že strinjali bavarski konservativci, v vsej EU s Švico, Norveško, Islandijo in Liechtensteinom povrhu pa je lani za azil zaprosilo okrog 728.000 ljudi. Tudi to je manj od 1,3 milijona iz leta 2016, a vseeno kaže, da cilj sodobnih migracij ni več predvsem Nemčija.

Če bodo takšne statistike pripomogle k iskanju evropskih rešitev, bo pokazal prihodnji vrh EU, stara celina pa si vsekakor še ne more oddahniti. Vse več prišlekov – skoraj dvajset tisoč med januarjem in majem ali devetdeset odstotni porast v primerjavi z lanskim letom – po poročilih evropske agencije za mejno in obalno stražo Frontex spet beležijo v Grčiji, novi nevarni spopadi pa grozijo tudi v Siriji, od koder v Evropo prihaja največ prošenj do azila upravičenih ljudi.
Za rešitev begunske krize bo odločilen vrh EU konec junija.
Merklova: Po 1. juliju ne bo avtomatizma pri obravnavanju migrantske krize.
V Nemčiji se je lani najbolj zmanjšalo število prošenj za azil.