Resolucija o Srebrenici še ni dosegla pričakovanega cilja

Evropski parlament je v resoluciji, sprejeti pred desetimi leti, poudaril, da se je treba pokloniti vsem žrtvam zločinov storjenih v vojnah na Balkanu.

Objavljeno
09. januar 2019 16.48
Posodobljeno
09. januar 2019 17.31
Vprašanje genocida in zločinov ne bo izginilo iz evropske agende držav, ki želijo postati članice EU. Foto: Dado Ruvić/Reuters
Ljubljana - Po desetih letih resolucija evropskega parlamenta o Srebrenici še ni v celoti dosegla pričakovanega cilja. Republika srbska in Srbija zavračata priznanje genocida. Kljub temu gre za močno politično sporočilo, ker so resolucijo podprli vsi neposredno izvoljeni evropski poslanci.

Soavtor resolucije Jelko Kacin je na današnji novinarski konferenci pred okroglo mizo o resoluciji, ki jo je pripravil inštitut Ifimes, pojasnil, da so z njo pozvali države Zahodnega Balkana, naj opravijo s preteklostjo in priznajo sodbe haaškega sodišča. Po njegovem brez priznanja genocida nista možni sprava in sanje o prihodnosti. Pomen sprave je najbolje razumel, kot je še povedal Kacin, tedanji predsednik evropskega parlamenta Hans Petering.


Srbija se oddaljuje od EU


Medtem ko nekateri politični voditelji živijo v preteklosti in slavijo ruska odlikovanja, civilna družba protestira na ulicah, državljani pa stojijo v vrstah pred veleposlaništvi, da bi se izselili na Zahod. Čeprav je evropski parlament pozval nacionalne parlamente na Zahodnem Balkanu, naj obsodijo genocid v Srebrenici, v BiH in v Srbiji še vedno skušajo relativizirati zločin. Ker ne spoštuje civilizacijskih vrednot in mrtvih, je še menil Kacin, se Srbija kljub odpiranju novih poglavij vse bolj oddaljuje od EU.

Po navedbah Kacina je bila resolucija sprejeta soglasno tudi po zaslugi francoskega generala Philippa Morillona, ki je razglasil Srebrenico za varovano območje ZN in se iz nje tudi ni imel namena umakniti. Kacin je ocenil, da je nekdanji francoski predsednik François Mitterrand odpoklical Morillona iz političnih razlogov, ker so se Srbi pritoževali, da omejuje delovanje srbske vojske. Po njegovem odpoklicu ni bilo poveljnika, ki bi lahko krotil generala Ratka Mladića, kar je privedlo do etničnega čiščenja in genocida v Srebrenici.


Resolucija preprečuje širjenje laži


Predsednica Združenja mater enklav Srebrenica in Žepa Munira Subašić je izpostavila, da se je z resolucijo vse spremenilo, ker so tisti, ki zanikajo genocid, ostali osamljeni. Največji dosežek njihovega združenja je, da svojih otrok niso vzgojili v sovraštvu. Čeprav so mnogi na lastne oči videli, kako so ubili njihove najbližje, se niso maščevali. Izpostavila je še evropskega poslanca Igorja Šoltesa, ki je dosegel, da Bruselj pogojuje vstop Srbije v EU s priznanjem genocida v Srebrenici.

Njena namestnica Kada Hotić je menila, da so verjetno preživeli zato, da širijo resnico po svetu. Po njenem je resolucija pomembna, ker preprečuje storilcem zločinov in njihovim zagovornikom, da širijo laži. Ključni problem vidi v Rusiji, ki s podporo Srbije onemogoča spravo in je preprečila, da bi v BiH sprejeli resolucijo, ki bi sankcionirala zanikanje genocida. Spomnila je še, da v Banjaluki danes praznujejo dan Republike srbske. Na ta dan leta 1992 so se srbski poslanci odločili za ustanovitev Srbske republike BiH in za uničenje muslimanskega naroda.


Svinjski ostanki v Srebrenici


Murat Tahirović, predsednik Združenja žrtev in prič genocida, je dodal, da so nekaj mesecev po skupščini v Holiday Innu nastala prva taborišča v krajih z večinskim srbskim prebivalstvom, Sarajevo pa je postalo najdlje obkoljeno mesto v zgodovini. To je vodilo v genocid v Srebrenici, ki so ga zakrivile vojaške in policijske enote iz Republike srbske in Srbije. Gre za prvi genocid, ki je bil obsojen na mednarodnem sodišču v Haagu. Kot je še izpostavil, je BiH edina država na Balkanu, ki še ni sprejela resolucije o zločinu v Srebrenici. To je storila celo Srbija, čeprav ne omenja genocida.

Vrečo z ostanki svinje, ki so jo našli v bližini spominskega parka Potočari, je po mnenju Tahirovića zakopal v sneg neodgovoren posameznik. Kljub temu je razočaran, ker nespoštovanja do mrtvih niso obsodili srbski politični voditelji v Srebrenici in v Republiki srbski. Da so razmere na terenu še daleč od sprave, pričajo tudi četniške pesmi, ki so jih med praznovanjem pravoslavnega božiča prepevali Srbi na traktorjih, s katerimi so obkrožili Srebrenico.