Rezi na področjih, usmerjenih v prihodnost?
EU bo pod novim vodstvom reševala kvadraturo kroga pri brexitu, večletnem proračunu, prihodnosti Unije.
Odpri galerijo
Kako bo Ursula von der Leyen rešila zeleni načrt? FOTO: AFP
Bruselj – Novo vodstvo EU bo v prihodnjih mesecih pokazalo, ali se lahko učinkovito loti tako novih izzivov kot odpravljanja starih težav, ki so se nakopičile v zadnjih letih.
Čeprav o samem izstopu Združenega kraljestva ni več dileme, bo težava postalo urejanje prihodnjih odnosov. To ne bo le trgovinski sporazum, temveč tudi sodelovanje na področjih, kot so obramba, zunanja politika, notranje zadeve, finančne storitve, javna naročila, energetika, ribištvo, transport ... Tveganje je, da bodo pred iztekom roka konec junija spet potekale težke razprave, ali bi prehodno obdobje, ki se izteče konec leta in v katerem za Združeno kraljestvo še veljajo pravila EU, podaljšali za leto ali dve.
Brexit je eden od razlogov za številne zaplete s prihodnjim sedemletnim finančnim okvirom (2021–2027), saj je Združeno kraljestvo velik neto plačnik v proračun. Odlašanje s sprejetjem proračuna bi povzročilo časovno stisko in otežilo priprave na izvajanje programov. Direktor študij pri Evropskem političnem centru Janis Emmanouilidis je na eni od okroglih miz opozoril, da imata tako Ursula von der Leyen kot novi predsednik evropskega sveta Charles Michel velik interes, da se že na začetku mandata ne zaplete pri enem od glavnim projektov.
Tudi Nemčija utegne po Emmanouilidisovi oceni igrati bolj prožno vlogo, ker noče, da bi odločanje padlo pod njeno predsedstvo v drugi polovici prihodnjega leta. Kar nekaj znamenj je – to je bilo očitno že v zadnjem predlogu finskega predsedstva –, da se bo Unija pod pritiskom članic spet raje odločila za reze na področjih, usmerjenih v prihodnost (inovacije, strukturne reforme, evropska obramba), da bi zavarovala sedanje strukture na področjih kmetijstva in kohezijske pomoči manj razvitim regijam.
Konkretne težave se utegnejo pojaviti že pri financiranju temeljnega projekta nove evropskega komisije, zelenega načrta. V njegovem okviru je predviden sklad za pravično tranzicijo. Z njim bi regija, odvisnim od fosilnih goriv, olajšal prilagajanje. Na vzhodu, denimo, nočejo, da bi se v zameno za podnebne projekte morali odpovedati delu kohezijskega kolača. Ni bilo presenetljivo, da se Poljska na zadnjem vrhu EU ni hotela zavezati k cilju podnebne nevtralnosti do leta 2050. Najprej namerava počakati, kaj se bo zgodilo s financami.
Za Ursulo von der Leyen bo glavna naloga napolniti zeleni načrt z vsebino, sprejemljivo za države članice, ki bodo imele pri odločanju v rokah škarje in platno. Da bi podnebni projekti morali postati motor gospodarske rasti, je cilj, ki mu nihče ne oporeka. Von der Leynova je svoj ambiciozni projekt primerjala kar s – pristankom človeka na Luni. Po drugi strani zaplete povzročajo že nesoglasja o tem, kakšno vlogo naj bi v prihodnje na stari celini imela jedrska energija.
Tudi načrtovana strožja pravila o izpustih avtomobilov ne bodo povsod sprejeta z navdušenjem. A zelena tranzicija bo v znamenju inovacij v tehnologiji in krožnega gospodarstva, ki prihaja v ospredje. Poteka razmislek o posebnem davku na prilagajanje ob uvozu iz držav z nizkimi podnebnimi standardi. Tako bi se, denimo, ognili temu, da bi evropski trg preplavljalo kitajsko jeklo, proizvedeno ob velikih izpustih ogljikovega dioksida.
Vsaj prvi del mandata nove evropske komisije bodo spremljala tveganja, povezana z ohlajanjem gospodarstva. Po vseh projekcijah je pred Evropo daljše obdobje nizke rasti in nizkih obresti. Eno od protislovij je, kako bodo države kos velikim naložbam iz javnih virov v podnebne projekte, če bo njihova fiskalna politika pod večjim pritiskom.
Manj oprijemljiv je projekt konference o prihodnosti Evrope, ki se bo začel prihodnje leto in bi prišel do sklepov čez dve leti. Tako naj bi razpravljali o večji vlogi EU v svetu, obrambi, digitalizaciji. V zadnjih letih bitke s krizo spisana kopica papirjev z bolj ali manj velikopoteznimi načrti za prihodnje smeri razvoja EU. A Unija se je skozi zgodovino le v najbolj kriznih situacijah odzivala hitro in se preoblikovala. V normalnih razmerah je njen DNK kvečjemu »hitenje počasi«.
Čeprav o samem izstopu Združenega kraljestva ni več dileme, bo težava postalo urejanje prihodnjih odnosov. To ne bo le trgovinski sporazum, temveč tudi sodelovanje na področjih, kot so obramba, zunanja politika, notranje zadeve, finančne storitve, javna naročila, energetika, ribištvo, transport ... Tveganje je, da bodo pred iztekom roka konec junija spet potekale težke razprave, ali bi prehodno obdobje, ki se izteče konec leta in v katerem za Združeno kraljestvo še veljajo pravila EU, podaljšali za leto ali dve.
Brexit je eden od razlogov za številne zaplete s prihodnjim sedemletnim finančnim okvirom (2021–2027), saj je Združeno kraljestvo velik neto plačnik v proračun. Odlašanje s sprejetjem proračuna bi povzročilo časovno stisko in otežilo priprave na izvajanje programov. Direktor študij pri Evropskem političnem centru Janis Emmanouilidis je na eni od okroglih miz opozoril, da imata tako Ursula von der Leyen kot novi predsednik evropskega sveta Charles Michel velik interes, da se že na začetku mandata ne zaplete pri enem od glavnim projektov.
Brexit je eden od razlogov za številne zaplete s prihodnjim sedemletnim finančnim okvirom (2021–2027). FOTO: Jessica Taylor/AFP
Motor gospodarske rasti
Tudi Nemčija utegne po Emmanouilidisovi oceni igrati bolj prožno vlogo, ker noče, da bi odločanje padlo pod njeno predsedstvo v drugi polovici prihodnjega leta. Kar nekaj znamenj je – to je bilo očitno že v zadnjem predlogu finskega predsedstva –, da se bo Unija pod pritiskom članic spet raje odločila za reze na področjih, usmerjenih v prihodnost (inovacije, strukturne reforme, evropska obramba), da bi zavarovala sedanje strukture na področjih kmetijstva in kohezijske pomoči manj razvitim regijam.
Konkretne težave se utegnejo pojaviti že pri financiranju temeljnega projekta nove evropskega komisije, zelenega načrta. V njegovem okviru je predviden sklad za pravično tranzicijo. Z njim bi regija, odvisnim od fosilnih goriv, olajšal prilagajanje. Na vzhodu, denimo, nočejo, da bi se v zameno za podnebne projekte morali odpovedati delu kohezijskega kolača. Ni bilo presenetljivo, da se Poljska na zadnjem vrhu EU ni hotela zavezati k cilju podnebne nevtralnosti do leta 2050. Najprej namerava počakati, kaj se bo zgodilo s financami.
Za Ursulo von der Leyen bo glavna naloga napolniti zeleni načrt z vsebino, sprejemljivo za države članice, ki bodo imele pri odločanju v rokah škarje in platno. Da bi podnebni projekti morali postati motor gospodarske rasti, je cilj, ki mu nihče ne oporeka. Von der Leynova je svoj ambiciozni projekt primerjala kar s – pristankom človeka na Luni. Po drugi strani zaplete povzročajo že nesoglasja o tem, kakšno vlogo naj bi v prihodnje na stari celini imela jedrska energija.
Konkretne težave se utegnejo pojaviti pri financiranju temeljnega projekta nove evropskega komisije, zelenega načrta. V njegovem okviru je predviden sklad za pravično tranzicijo. FOTO: Piroschka Van De Wouw/Reuters
Kaj pa ohlajanje gospodarstva?
Tudi načrtovana strožja pravila o izpustih avtomobilov ne bodo povsod sprejeta z navdušenjem. A zelena tranzicija bo v znamenju inovacij v tehnologiji in krožnega gospodarstva, ki prihaja v ospredje. Poteka razmislek o posebnem davku na prilagajanje ob uvozu iz držav z nizkimi podnebnimi standardi. Tako bi se, denimo, ognili temu, da bi evropski trg preplavljalo kitajsko jeklo, proizvedeno ob velikih izpustih ogljikovega dioksida.
Vsaj prvi del mandata nove evropske komisije bodo spremljala tveganja, povezana z ohlajanjem gospodarstva. Po vseh projekcijah je pred Evropo daljše obdobje nizke rasti in nizkih obresti. Eno od protislovij je, kako bodo države kos velikim naložbam iz javnih virov v podnebne projekte, če bo njihova fiskalna politika pod večjim pritiskom.
Manj oprijemljiv je projekt konference o prihodnosti Evrope, ki se bo začel prihodnje leto in bi prišel do sklepov čez dve leti. Tako naj bi razpravljali o večji vlogi EU v svetu, obrambi, digitalizaciji. V zadnjih letih bitke s krizo spisana kopica papirjev z bolj ali manj velikopoteznimi načrti za prihodnje smeri razvoja EU. A Unija se je skozi zgodovino le v najbolj kriznih situacijah odzivala hitro in se preoblikovala. V normalnih razmerah je njen DNK kvečjemu »hitenje počasi«.
