Ribiška dilema: z razrezom ladij do evropskega denarja

Zagreb – Do konca leta imajo hrvaški ribiči čas za prijavo­ na razpis za nadomestila iz evropske blagajne za uničenje svojih­ ribiških ladij. Za Hrvaško je ­»rezerviranih« približno pet milijonov evrov, kar bi po nekaterih ocenah zadostovalo za razrez petih odstotkov hrvaške ribiške flote.

Na Hrvaškem je registriranih več kot 3700 ribiških ladij, vendar jih je približno 80 odstotkov majhnih, ne daljših od 12 metrov. V povprečju so stare več kot 40 let. Vrednost ulovljenih rib na Hrvaškem ne presega odstotka bruto domačega proizvoda. Ponujenih nekaj manj kot pet milijonov evrov zadostuje za razrez 40 hrvaških ribiških ladij. Gre za skupno 180 registrskih ton, kar je pet odstotkov ribiške flote na hrvaškem Jadranu. Če bi se ribiči odločili za nadomestilo, bi ladje razrezali najpozneje do pomladi leta 2015, takrat bi tudi ribičem na njihove račune »sedel« denar iz evropske blagajne.

Kača v vrvi

Lastniki več kot sto velikih hrvaških ribiških ladij so pripravljeni sprejeti ponudbo EU, še več je lastnikov manjših ribiških ladij, ki ne vidijo več perspektive v ribištvu, menijo na Hrvaškem in dodajajo, da je torej interes ribičev za »samouničenje« in nadomestila iz blagajne EU veliko večji, kot je za zdaj predviden. V glavnem naj bi se za to potezo odločili ribiči, ki bi se radi upokojili ali spremenili svojo gospodarsko dejavnost. Na drugi strani se kljub nekaterim napovedim o velikem interesu za odziv na ponudbo za razrez pojavljajo tudi pomisleki. Ribičem namreč po­vzroča dvom dejstvo, da jih je lastna država že nekajkrat opeharila, zato se tudi zdaj, ko jim Bruselj kaže vrv, zdi, da se v vrvi skriva kača.

V razmišljanjih in pomislekih, ali sprejeti ponudbo ali ne, ni zanemarljivo dejstvo, da je prav ribištvo zlasti prebivalstvu ob morju od vekomaj omogočalo preživetje, ta panoga pa omogoča kolikor toliko znosno preživetje še zdaj, ko Hrvaška preživlja težavne gospodarske čase, ko se je število brezposelnih znova povzpelo nad 300.000, ko ima vse več državljanov blokirane račune, BDP pada, država pa je že šesto leto v recesiji.

Bo nadomestilo iz EU obdavčeno?

Poleg tega imajo ribiči še en pomislek, na katerega ne vedo natančnega odgovora; namreč, ali bo država nadomestilo EU – za ribiško ladjo velikosti sto bruto registrskih ton naj bi ribiči dobili okoli 250.000 evrov – obdavčila ali ne. Ribiči dodajajo, da ne nameravajo opustiti poklica, če ne bodo prejeli dovolj denarja, da bi lahko poskusili delati kaj drugega. Med drugim bi lahko predelali svoje ladje za ribiški turizem ali za druge namene v morski kulturi in zaščiti morja. V hrvaški obrtni zbornici domnevajo, da vlada ne bo obdavčila nadomestila.

So si pa hrvaški ribiči edini, da je stanje v hrvaškem ribištvu slabo. »Stroški in posojila za ladje so veliki, posel se ob čedalje dražjem gorivu in opremi komaj še izplača. Tudi rib je čedalje manj, državne subvencije niso redne. Cene domačih rib se niso spremenile že skoraj deset let, v primerjavi z drugim mesom pa so ribe drage. Hkrati se povečuje uvoz zamrznjenih in svežih rib iz EU in tretjih držav,« je pred časom za zagrebški Večernji list dejal predsednik sekcije ribištva Mato Oberan.

Najnovejši podatki Hrvaške gospodarske zbornice njegove besede potrjujejo: lani je bil hrvaški izvoz rib in ribjih izdelkov za štiri milijone ameriških dolarjev manjši kot predlanskim. Manjši je tudi izvoz svežih rib. »Na srečo se je zmanjšal tudi uvoz rib in ribjih izdelkov,« pravijo hrvaški ribiči in se vseeno hudomušno nasmehnejo, ko omenijo, da Hrvaška uvaža žive postrvi iz Bosne in Hercegovine, krape iz Madžarske, zamrznjene jastoge pa iz Portugalske, Danske, Singapurja, Madžarske in − Slovenije. Na Hrvaško iz Slovenije (in iz Madžarske) uvažajo tudi škampe.