Rim ne dovoli izkrcanja prebežnikov, dokler ne bo rešeno vprašanje njihove porazdelitve po državah EU
Z ladje so sicer iz zdravstvenih razlogov dovolili več migrantom, med njimi noseči ženski, njenemu možu in njunima otrokoma.
Odpri galerijo
Z ladje so sicer iz zdravstvenih razlogov dovolili več migrantom. FOTO: Antonio Parrinello/Reuters
Oblasti v Rimu so ladji italijanske obalne straže, na kateri je okoli 130 rešenih prebežnikov, danes dovolile vplutje v pristanišče Augusta na Siciliji, toda njihova nadaljnja usoda je še vedno negotova. Vlada v Rimu jim ne dovoli izkrcati se na kopno, dokler ne bo rešeno vprašanje njihove porazdelitve po drugih članicah EU.
Italijanski notranji minister Matteo Salvini je v petek ukazal, da mora okoli 130 migrantov, ki so jih v sredo rešili z dveh improviziranih čolnov v Sredozemskem morju, ostati na krovu ladje obalne straže, dokler jih ne bodo druge evropske države pripravljene sprejeti.
Ladja Gregoretti se je s prebežniki na krovu danes zasidrala v Augusti na Siciliji, je sporočil italijanski minister za promet Danilo Toninelli. EU se mora sedaj odzvati, kajti vprašanje migrantov se tiče celotnega kontinenta, je dejal.
Z ladje so sicer iz zdravstvenih razlogov dovolili več migrantom, med njimi noseči ženski, njenemu možu in njunima otrokoma, je navedlo notranje ministrstvo.
Še vedno odmeva tudi nedavna tragedija s prebežniki, ki so utonili v brodolomu čolna v Sredozemskem morju, in ki bi po navedbah človekoljubnih organizacij lahko terjala precej višji smrtni davek. Libijska obalna straža je po brodolomu rešila 160 ljudi, iz morja pa so doslej potegnili 67 trupel. Natančno število pogrešanih še ni znano, saj krožijo nasprotujoči si podatki.
Libijska obalna straža navaja 115 pogrešanih, Mednarodna organizacija za migracije (IOM) govori o 150 pogrešanih, po navedbah Rdečega polmeseca pa bi lahko v četrtkovem brodolomu čolna v morju blizu libijske obale umrlo do 200 ljudi. Gre za najhujšo tragedijo v Sredozemskem morju letos.
Na tragedijo se je danes odzval tudi papež Frančišek, ki je mednarodno skupnost pozval, naj čim prej in odločno ukrepa, da ne bi več prihajalo do takih tragedij.
»Z žalostjo sem sprejel novico o brodolomu, ki se je pred dnevi zgodil v Sredozemlju in v katerem je življenje izgubilo na desetine migrantov, med njimi ženske in otroci,« je dejal med današnjo molitvijo na Trgu svetega Petra v Vatikanu.
Italijanski notranji minister Matteo Salvini je v petek ukazal, da mora okoli 130 migrantov, ki so jih v sredo rešili z dveh improviziranih čolnov v Sredozemskem morju, ostati na krovu ladje obalne straže, dokler jih ne bodo druge evropske države pripravljene sprejeti.
Ladja Gregoretti se je s prebežniki na krovu danes zasidrala v Augusti na Siciliji, je sporočil italijanski minister za promet Danilo Toninelli. EU se mora sedaj odzvati, kajti vprašanje migrantov se tiče celotnega kontinenta, je dejal.
Z ladje so sicer iz zdravstvenih razlogov dovolili več migrantom, med njimi noseči ženski, njenemu možu in njunima otrokoma, je navedlo notranje ministrstvo.
Še vedno odmeva tudi nedavna tragedija s prebežniki, ki so utonili v brodolomu čolna v Sredozemskem morju, in ki bi po navedbah človekoljubnih organizacij lahko terjala precej višji smrtni davek. Libijska obalna straža je po brodolomu rešila 160 ljudi, iz morja pa so doslej potegnili 67 trupel. Natančno število pogrešanih še ni znano, saj krožijo nasprotujoči si podatki.
Libijska obalna straža navaja 115 pogrešanih, Mednarodna organizacija za migracije (IOM) govori o 150 pogrešanih, po navedbah Rdečega polmeseca pa bi lahko v četrtkovem brodolomu čolna v morju blizu libijske obale umrlo do 200 ljudi. Gre za najhujšo tragedijo v Sredozemskem morju letos.
Na tragedijo se je danes odzval tudi papež Frančišek, ki je mednarodno skupnost pozval, naj čim prej in odločno ukrepa, da ne bi več prihajalo do takih tragedij.
»Z žalostjo sem sprejel novico o brodolomu, ki se je pred dnevi zgodil v Sredozemlju in v katerem je življenje izgubilo na desetine migrantov, med njimi ženske in otroci,« je dejal med današnjo molitvijo na Trgu svetega Petra v Vatikanu.
