Rimska zaušnica Bruslju

Bruselj – Ko se bodo finančni ministri območja z evrom danes sestali v Luxembourgu, se ne bodo mogli ogniti komentiranju ravnanja italijanske vlade. Strah pred večjo krizo v tretji največji članici območja z evrom namreč ni neutemeljen.

Da se požvižgajo na bruseljsko zmrdovanje glede njihovih proračunskih načrtov, je bil nedvoumen odgovor premierovega namestnika, notranjega ministra in sekretarja Lige Mattea Salvinija. V rimski politiki naj bi šli naprej po začrtani pot. Tako naj bi primanjkljaj znašal 2,4 odstotka BDP ali trikrat več, kot se je zavezala prejšnja italijanska vlada (0,8 odstotka). Načrtovana luknja je sicer nižja od zapovedanih maastrichtskih treh odstotkov, a po veljavnih pravilih bi morala Italija imeti manjši primanjkljaj, da bi zniževala dolg. Maastrichtska meja za nakopičeni dolg je 60 odstotkov BDP

Na sedežu evropske komisije so v odzivih zadržani in pojasnjujejo, da čakajo na uraden predlog proračuna za leto 2019, ki ga morajo članice evra poslati pod drobnogled do 15. oktobra. Kljub temu so proračunski načrti radikalno desničarke-populistične vlade znamenje za preplah. Italija je za Grčijo druga najbolj zadolžena članica. Javni dolg je lani znašal 131,8 odstotka BDP. Po gospodarskih gibanjih dolga leta zaostaja in ima nizko rast, ki se je šele lani okrepila na 1,5 odstotka. Nezaposlenost je visoka, 11,2 odstotka. Med mladimi je z 32,2 odstotka bliže Grčiji kot evrskemu jedru.



V očeh Bruslja je kočljivo, da že tako visoko zadolžena Italija želi zaganjati gospodarsko rast s poviševanjem različnih izdatkov, od pomoči revnim do pokojnine, z novim kopičenjem dolga. Podpredsednik evropske komisije Valdis Dombrovskis je konec tedna v Corriere della Sera opozoril, da bi bil previsok primanjkljaj v nasprotju s pravili EU in zavezami Rima. Gospodarski komisar Pierre Moscovici pa je na francoski televiziji BFMTV govoril o »eksplozivnosti« italijanskega dolga.


V evropski komisiji bolj kot o sankcijah, ki so teoretično lahko sprejete, kadar katera od članic vztrajno krši proračunska pravila, razmišljajo o napredku s pogovori. Tudi druge članice, ki niso spoštovale proračunskih pravil, so bile kvečjemu okrcane in vključene v povsem nepregledne postopka ukvarjanja z njihovim presežnim primanjkljajem. Francija, ki je dolga leta kršila pravila, se ni izkrivil niti las. To logiko je predsednik evropske komisije (varuhinje spoštovanja pogodb) Jean-Claude Juncker po politično opisal, češ da je Francija pač – Francija.

Tako strožja pravila in nadzor nad njihovim spoštovanjem, ki so bila vzpostavljena na podlagi izkušenj s finančno in dolžniško krizo, ostajajo brezzobi tiger. Drugače kot v majhni Grčiji bi velika kriza v Italij, kjer banke še vedno niso rešene toksičnih bilanc, povzročil potres v celotnem evru. Bolj kot pritisk Bruslja bo v Rimu najbrž zalegel pritisk finančnih trgov. Zahtevani donosi za desetletne obveznice so spet višji od treh odstotkov. Po podatkih borze MTS je Italija končala teden pri 3,15 odstotka. Za Nemčijo so znašali 0,51, za Slovenijo pri 1,07 in za Španijo 1,51 odstotka.