Po predčasnih parlamentarnih volitvah, ki so potekale 29. oktobra, so se sredinske stranke vrnile z vso močjo, medtem ko je desni populist Geert Wilders doživel opazen padec podpore.

Po skoraj vseh preštetih glasovih sta stranka Demokrati 66 (D66), ki jo vodi Rob Jetten, in Wildersova Stranka za svobodo (PVV) v izjemno tesni bitki za prvo mesto. Glede na projekcije sta obe stranki prejeli 26 sedežev v 150-članskem predstavniškem domu.

Ta izid je na prvi pogled videti kot neodločen, a v resnici predstavlja pomemben premik. Volitve so bile sklicane prav zato, ker je Wildersova stranka PVV sama povzročila padec prejšnje vlade. Vlada je propadla po manj kot letu dni zaradi, po mnenju Wildersovih koalicijskih partnerjev, »izdelanih« in »super-neodgovornih« sporov glede njegovih načrtov za zaostrovanje migracijske politike.

Zakaj Jetten velja za zmagovalca

Čeprav sta stranki D66 in PVV izenačeni po številu sedežev, Rob Jetten velja za nespornega favorita za sestavo nove vlade. Razlog je politična izolacija Geerta Wildersa.

Večina sredinskih strank, ki so ključne za oblikovanje večine 76 sedežev, je že pred volitvami izključila sodelovanje s PVV. Wilders tako nima realne poti do večine.

Ameriški čanik The Washington Post je dogodek opisal kot »zaušnico skrajni desnici« in zmago Jettnove »politike vljudnosti«.

Desni populist Geert Wilders je doživel opazen padec podpore. FOTO: Simon Wohlfahrt/AFP

Mednarodni mediji so izid pozdravili kot možno prelomnico. Washington Post je zapisal, da če Jetten, »fotogeničen, pro-EU in odkrit gejevski politični voditelj«, postane premier, bo to videno kot »nihanje nihala« nazaj k evropskim centristom.

Ali je Evropska unija (še) antifašistična

Analitiki, ki jih navaja Guardian, so poudarili, da je Jettnov »svež in odločen« nastop v debatah pritegnil volivce, ki so ga v zadnjem tednu vse bolj začeli dojemati kot »material za predsednika vlade«.

Umor Thea van Gogha

Če želimo razumeti, kaj motivira Roba Jettna, moramo pogledati ključni dogodek iz njegove mladosti, ki ga je, kot piše v svoji uradni biografiji, politično oblikoval. To je bil umor filmskega ustvarjalca Thea van Gogha leta 2004, ki je močno pretresel Nizozemsko.

Ta umor je sprožil val napetosti po državi. Jetten v biografiji opisuje, da je v njegovem domačem kraju Uden, takoj po umoru, nekdo požgal lokalno turško osnovno šolo.

Ključni dogodek za Jettnovo politično motivacijo je bil umor filmskega ustvarjalca Thea van Gogha leta 2004. FOTO: Maartje Blijdenstein/Reuters

Zanj osebno pa je bilo največje presenečenje spoznanje, da so bili storilci kar njegovi soigralci iz nogometne ekipe.

Jetten pojasnjuje, da je sam dejanje videl predvsem kot neumno najstniško objestnost. Vendar so bile posledice veliko hujše. Mediji in preostanek države so, po njegovih besedah, njihov kraj takoj označili za »gnezdo skrajno desničarske mladine«.

Od Trumpa do Janše: kako je Antifa postala globalno politično orožje

Prav ta krivična oznaka – da je celotno mesto dobilo sloves ekstremističnega – ga je spodbudila k dejanju. Kot piše v biografiji, je skupaj z vrstniki organiziral kampanje in govoril pred občinskim svetom, da bi dokazali, da ta oznaka ni resnična, in da bi popravili ugled svojega kraja.

V Jettnovem domačem kraju Uden je bila po umoru požgana lokalna turška osnovna šola. FOTO: Reuters

Ta izkušnja je bila zanj odločilna. Kot zaključi: »Vedno me je zanimala politika, a takrat sem prvič spoznal, da moraš ukrepati, če se z nečim ne strinjaš.« Prav to neposredno soočenje z ekstremizmom in njegovimi posledicami že v mladosti pojasnjuje, zakaj je njegova celotna kasnejša politična kariera usmerjena proti politikom, kot je Geert Wilders, in zakaj mediji njegovo držo danes opisujejo kot »anti-Wilders«.

Portret politika: Slog »Zmoremo«

Rob Arnoldus Adrianus Jetten se je po podatkih njegove biografije na spletni strani predstavniškega doma rodil 25. marca 1987 v kraju Veghel. Odraščal je v Udenu, kasneje pa se je vpisal na Univerzo Radboud v Nijmegnu, kjer je študiral javno upravo. Pred vstopom v poklicno politiko je Jetten delal kot vodja regionalnega oddelka pri nizozemskem nacionalnem upravljavcu železniškega omrežja ProRail.

Rob Jetten je odkrit gej. Leta 2024 je po podatkih strankine spletne strani naznanil zaroko s svojim dolgoletnim partnerjem, argentinskim mednarodnim hokejistom na travi Nicolásom Keenanom. Če bo Jetten uspešno sestavil vlado, bo po poročanju Guardiana postal prvi odkriti gejevski predsednik vlade v zgodovini Nizozemske.

Rob Jetten je odkrit gej; zaročen je z argentinskim hokejistom na travi Nicolásom Keenanom. FOTO: Piroschka Van De Wouw/Reuters

Njegov osrednji slogan v kampanji je bil »Het kan wél« (Možno je/Zmoremo), kot je navedeno v volilnem programu stranke. Ta slogan je bil tako prodoren, da sta tako britanski Guardian kot britanki BBC njegov pristop primerjala s sloganom »Yes, we can« Baracka Obame.

Robert Strijk, namestnik župana Eindhovna, je za Guardian dejal: »Rob ima izjemno pozitivno zgodbo... Mislim, da je to tisto, po čemer je Nizozemska hrepenela po preteklih letih... Prinesel je upanje«.

Vzpon v stranki in strateški premik

Jettnova politična pot se je začela kmalu po njegovem prebujenju v Udenu. Takoj se je pridružil podmladku stranke D66. Njegov vzpon je bil hiter: postal je predsednik poslanske skupine D66 v mestnem svetu Nijmegna, napredoval do predsednika podmladka na nacionalni ravni, leta 2017 pa je bil prvič izvoljen v predstavniški dom. Že leta 2018 je prevzel vodenje poslanske skupine D66, med letoma 2022 in 2024 pa je služil kot prvi nizozemski minister za podnebje in energijo. Avgusta leta 2023 je uradno prevzel vodenje celotne stranke.

Analitiki so poudarili, da je Jettnov »svež in odločen« nastop pritegnil volivce. FOTO: Lina Selg/AFP

Kot minister za podnebje je po podatkih uradne spletne strani stranke D66 zagnal »največji podnebni investicijski paket v nizozemski zgodovini« v vrednosti 28 milijard evrov in vzpostavil nacionalni Podnebni sklad v vrednosti 35 milijard evrov. Postavil je temelje za dosego 60-odstotnega zmanjšanja emisij CO2 do leta 2030 in podvojil načrte za gradnjo vetrnih parkov na morju.

Čeprav je podnebje njegova osrednja tema, Jettnov uspeh ne temelji le na tem. Ključen za njegov volilni uspeh je bil strateški premik pri migracijah. Analiza časopisa NRC, ki jo povzema raziskovalni inštitut Ipsos I&O, je opazila, da se je D66 pod Jettnom premaknila »bolj v desno«. Stranka je postala »manj 'woke', bolj domoljubna in ostrejša«.

Vse je oranžno, vse na biciklih

Po poročanju NRC je Jetten prvič v zgodovini svoje liberalne stranke predlagal bistveno strožje migracijske ukrepe. Zagovarjal je, da naj Nizozemska sprejema le tiste migrante, ki jih aktivno povabi (tako imenovani »kanadski model«), da naj se prošnje za azil obravnavajo že izven meja Evropske unije ter da je treba odločneje ukrepati proti posameznikom, ki povzročajo težave (»asom«).

Njegova politična drža je danes opisana kot »anti-Wilders«. FOTO: Robin Utrecht/AFP

S tem pragmatičnim premikom je vstopil neposredno na politično področje skrajnega desničarja Wildersa in mu odvzel glavno temo kampanje.

Jettnova retorika v zmagovalnem govoru je bila po oceni Guardiana »velikodušna in sodelovalna«. Navdušeni množici je dejal: »Obrnili smo stran [Geertu] Wildersu« in dodal, da so sredinske stranke dokazale, da je »mogoče premagati populistično gibanje«. Na družbenih omrežjih je objavil: »Pozitivne sile so zmagale! Rad bi se lotil dela za vse Nizozemce, kajti to je dežela nas vseh!«.

Koalicijski labirint

Z volilno zmago se Jettnovo delo šele začenja v državi, ki je znana po kompleksnih pogajanjih. Za sestavo stabilne vlade je potrebnih 76 sedežev. Ključni akterji, s katerimi bo moral sesti za mizo, so poleg njegove D66 (26 sedežev) še desno-liberalna VVD (22 sedežev), levo-zelena naveza GL/PvdA (20 sedežev) in krščanski demokrati CDA (18 sedežev).

Jettnova naloga bo iskanje kompromisa med ideološko različnimi sredinskimi strankami. FOTO: Piroschka Van De Wouw/Reuters

Na podlagi teh številk se izrisujeta dva najverjetnejša scenarija, kot jih analizirajo nizozemski mediji.

Kdo je glavni financer desnega gibanja, ki privablja stotisoče ljudi

Jettnova osrednja naloga v prihodnjih tednih ne bo več boj z desnim populizmom, temveč iskanje težkega kompromisa med ideološko različnimi sredinskimi strankami, zlasti VVD in GL/PvdA. Njegov nedavni pragmatični premik pri vprašanju migracij, o katerem je poročal NRC, pa nakazuje, da je morda prav on tisti, ki je sposoben zgraditi ta most.