Rohani v Evropi išče podporo omajanemu jedrskemu dogovoru
V petek se bodo sestali zunanji ministri držav, ki so leta 2015 sklenile dogovor, iz katerega so se maja letos umaknile ZDA.
Odpri galerijo
Švicarski predsednik Alain Berset in iranski predsednik Hasan Rohani med srečanjem v Bernu. FOTO: REUTERS/Denis Balibouse
Iranski predsednik Hasan Rohani je med obiskom švicarskega glavnega mesta, prve postaje njegove evropske turneje, na kateri zbira podporo za ohranitev iranskega jedrskega dogovora pri življenju, napovedal, da bo njegova država spoštovala določila zgodovinskega dogovora iz leta 2015, vse dokler bo ta koristil njenim interesom.
Devetinšestdesetletni klerik bo med postankoma v Bernu in na Dunaju poskušal prepričati evropske države, Rusijo in Kitajsko, naj ohranijo vero v jedrski dogovor in z ekonomskimi ukrepi ublažijo negativen vpliv sankcij, ki jih je proti Iranu po unilateralnem umiku ZDA iz dogovora napovedala Trumpova administracija.
Z Rohanijem je v Evropo pripotoval tudi iranski zunanji minister Mohamed Džavad Zarif, ki se bo v petek na Dunaju srečal z zunanjimi ministri držav, ki so leta 2015 sklenile dogovor, na podlagi katerega se je Iran odpovedal večjemu delu svojega spornega jedrskega programa v zameno za ukinitev mednarodnih sankcij. To bo prvi sestanek predstavnikov strank pogodbenic po ameriškem umiku.
ZDA so maja letos naznanile, da odstopajo od dogovora, ki ga je z Iranom pred tremi leti sklenilo pet stalnih članic varnostnega sveta OZN in Nemčija, kljub temu, da Iran po navedbah Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) ni kršil nobenega od njegovih določil. Donald Trump je s kontroverzno odločitvijo izpolnil eno izmed svojih ključnih predvolilnih obljub in zadovoljil znaten del republikanske volilne baze, za katero je dogovor vseskozi predstavljal eno najbolj problematičnih zapuščin Obamove administracije.
Zunanji ministri Združenega kraljestva, Francije, Kitajske, Rusije, Nemčije in Irana bodo na Dunaju po poročanju iranske državne tiskovne agencije razpravljali o »paketu spodbud«, ki ga je Evropska unija, kot ključni posrednik v pogajanjih z Iranom, pripravila, da bi Teheran prepričala, naj se še naprej drži dogovora. Čeprav večina mednarodne skupnosti podpira ohranitev jedrskega dogovora, po poročanju AFP obstaja resna verjetnost, da bo vnovična uveljavitev ameriških sankcij večino držav prisilila, da bodo prej ali slej prekinile ekonomske vezi z islamsko republiko, predvsem zato, ker ne bodo želele ogroziti svojih lastnih gospodarskih odnosov z ZDA.
»Jedrski dogovor je bil resnično pomemben dosežek in v interesu celega sveta je, da se z njim ohrani svetovni mir,« je Rohani povedal po srečanju s švicarskim predsednikom Alainom Bersetom. Pri tem se je odzval tudi na načrte ameriške administracije, da z mednarodno prepovedjo kupovanja iranske nafte državo prikrajša za njen glavni vir dohodka. Zatrdil je, da Združenim državam njihov načrt nikoli ne bo uspel in namignil, da bi lahko Iran v primeru uvedbe takšnih sankcij poskusil prekiniti ključne transportne poti v Perzijskem zalivu. »Napačno in nespametno si je zamišljati, da bodo nekoč vse države proizvajalke lahko izvažale svoj višek načrpane nafte, Iran pa tega ne bo mogel početi,« je opozoril Rohani.
Iz Savdske Arabije so danes sporočili, da so pripravljeni odpraviti kakršno koli neravnovesje, ki bi nastalo na naftnih trgih. Sporočilo je bilo pomenljivo, saj je prišlo le nekaj dni po telefonskem pogovoru ameriškega predsednika Trumpa in savdskega kralja Salmana. Kot je Trump v soboto sporočil prek twitterja, je ta pristal na njegovo prošnjo po povečanju črpanja nafte, cilj katerega je znižati visoke cene nafte na svetovnih trgih, ki so po predsednikovih besedah posledica nestabilnosti v Iranu in Venezueli.
Devetinšestdesetletni klerik bo med postankoma v Bernu in na Dunaju poskušal prepričati evropske države, Rusijo in Kitajsko, naj ohranijo vero v jedrski dogovor in z ekonomskimi ukrepi ublažijo negativen vpliv sankcij, ki jih je proti Iranu po unilateralnem umiku ZDA iz dogovora napovedala Trumpova administracija.
Z Rohanijem je v Evropo pripotoval tudi iranski zunanji minister Mohamed Džavad Zarif, ki se bo v petek na Dunaju srečal z zunanjimi ministri držav, ki so leta 2015 sklenile dogovor, na podlagi katerega se je Iran odpovedal večjemu delu svojega spornega jedrskega programa v zameno za ukinitev mednarodnih sankcij. To bo prvi sestanek predstavnikov strank pogodbenic po ameriškem umiku.
Evropski paket spodbud
ZDA so maja letos naznanile, da odstopajo od dogovora, ki ga je z Iranom pred tremi leti sklenilo pet stalnih članic varnostnega sveta OZN in Nemčija, kljub temu, da Iran po navedbah Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) ni kršil nobenega od njegovih določil. Donald Trump je s kontroverzno odločitvijo izpolnil eno izmed svojih ključnih predvolilnih obljub in zadovoljil znaten del republikanske volilne baze, za katero je dogovor vseskozi predstavljal eno najbolj problematičnih zapuščin Obamove administracije.
Zunanji ministri Združenega kraljestva, Francije, Kitajske, Rusije, Nemčije in Irana bodo na Dunaju po poročanju iranske državne tiskovne agencije razpravljali o »paketu spodbud«, ki ga je Evropska unija, kot ključni posrednik v pogajanjih z Iranom, pripravila, da bi Teheran prepričala, naj se še naprej drži dogovora. Čeprav večina mednarodne skupnosti podpira ohranitev jedrskega dogovora, po poročanju AFP obstaja resna verjetnost, da bo vnovična uveljavitev ameriških sankcij večino držav prisilila, da bodo prej ali slej prekinile ekonomske vezi z islamsko republiko, predvsem zato, ker ne bodo želele ogroziti svojih lastnih gospodarskih odnosov z ZDA.
Rohani: Dogovor v interesu celega sveta
»Jedrski dogovor je bil resnično pomemben dosežek in v interesu celega sveta je, da se z njim ohrani svetovni mir,« je Rohani povedal po srečanju s švicarskim predsednikom Alainom Bersetom. Pri tem se je odzval tudi na načrte ameriške administracije, da z mednarodno prepovedjo kupovanja iranske nafte državo prikrajša za njen glavni vir dohodka. Zatrdil je, da Združenim državam njihov načrt nikoli ne bo uspel in namignil, da bi lahko Iran v primeru uvedbe takšnih sankcij poskusil prekiniti ključne transportne poti v Perzijskem zalivu. »Napačno in nespametno si je zamišljati, da bodo nekoč vse države proizvajalke lahko izvažale svoj višek načrpane nafte, Iran pa tega ne bo mogel početi,« je opozoril Rohani.
Iz Savdske Arabije so danes sporočili, da so pripravljeni odpraviti kakršno koli neravnovesje, ki bi nastalo na naftnih trgih. Sporočilo je bilo pomenljivo, saj je prišlo le nekaj dni po telefonskem pogovoru ameriškega predsednika Trumpa in savdskega kralja Salmana. Kot je Trump v soboto sporočil prek twitterja, je ta pristal na njegovo prošnjo po povečanju črpanja nafte, cilj katerega je znižati visoke cene nafte na svetovnih trgih, ki so po predsednikovih besedah posledica nestabilnosti v Iranu in Venezueli.
