Rusija je napadla z izstrelkom orešnik, blizu meje s Poljsko

Rusija je v petek potrdila, da je s hipersoničnim izstrelkom orešnik izvedla napad na Ukrajino, ki je zadel mesto, le nekaj kilometrov od meje z Nemčijo, poroča Al Jazeera. Ta napad se je zgodil v času, ko so se napori za sklenitev mirovnega sporazuma znašli v slepi ulici. Nekateri strokovnjaki menijo, da je Moskva to dejanje izvedla z namenom zastraševanja ukrajinskih in zahodnih zaveznikov.

Ruska vojska je izpeljala napad v okviru širših napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo in tovarne brezpilotnih letal v in okoli Kijeva. Rusija je napad utemeljila kot odgovor na domnevni napad ukrajinskih dronov na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodu decembra 2025. Ukrajina je zanikala, da je napadla Putinovo rezidenco, prav tako pa je to zavrnil tudi ameriški predsednik Donald Trump. Po podatkih Ukrajine so pri zadnjem napadu umrli štirje ljudje, najmanj 22 pa jih je bilo ranjenih.

Rusija je z neidentificiranim balističnim izstrelkom zadela tudi ključno infrastrukturo v Lvovu, pri čemer je hitrost izstrelka znašala okoli 13.000 km/h. Župan Andrij Sadovij in ukrajinsko letalsko poveljstvo še vedno ugotavljata natančno vrsto izstrelka.

Kje je napad z orešnikom potekal?

Rusija je sporočila, da je bil napad v Lvovu izveden z Orešnikom. Lviv, zahodno ukrajinsko mesto, je oddaljeno približno 550 kilometrov od Kijeva in le 70 kilometrov od meje z Poljsko, članico Nata.

Orešnik je srednje dolg balistični izstrelek, katerega ime v ruščini pomeni »lešnik«. Ima več glav, ki ob izstrelitvi puščajo sled svetlobe, kar spominja na lesko. Hipersonični izstrelki potujejo s hitrostjo vsaj Mach 5 – petkrat večjo od hitrosti zvoka – in lahko manevrirajo med poletom, zaradi česar jih je težje zaznati in prestreči. Orešnik lahko nosi tudi jedrske bojne glave.

Poznavalci menijo, da gre za izstrelek srednjega dosega (med 1000 in 1600 km). Rusija je orešnik doslej izstrelila le enkrat prej, novembra 2024, ko je trdila, da je napadla vojaško tovarno v Ukrajini.

Putin je dejal, da je orešnik »nemogoče prestreči«, saj naj bi dosegel več kot desetkratno hitrost zvoka in imel uničujočo moč, primerljivo z jedrskim orožjem, tudi če ni opremljen z jedrskimi bojnimi glavami. Rusija je sistem orešnik decembra 2025 namestila tudi v Belorusiji, kar bi lahko okrepilo sposobnost Moskve za napade na Evropo v morebitnem prihodnjem konfliktu.

Zakaj je napad še posebej pomemben?

Novembra 2024 so orešnikove izstrelke opremili z lažnimi bojnimi glavami in izvedli preizkusni napad, zaradi česar so povzročili omejeno škodo. Če so bili pri zadnjem napadu dejansko opremljeni z eksplozivi, bi to pomenilo, da je Rusija prvič uporabila orešnik v polni kapaciteti brez jedrskega naboja.

Poleg tega je napad pomemben zaradi lokacije cilja. Medtem ko je bil napad novembra 2024 usmerjen v Dnipro, ki leži v vzhodno-osrednji Ukrajini, je bil napad v začetku leta 2026 bil izveden blizu Poljske, članice Nata.

Ukrajina je označila uporabo tega izstrelka blizu meje z Evropsko unijo in Natom kot »resno grožnjo« za evropsko varnost. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha je na družbenih omrežjih zapisal: »Takšen napad blizu meje z EU in Natom je resna grožnja za varnost evropskega kontinenta in preizkus za transatlantsko skupnost.«

Povedano je bilo tudi, da Vladimir Putin s tem komunicira z Zahodom, saj bi lahko dosegel enake operativne učinke brez uporabe tega izstrelka, kot je dejal strokovnjak za Rusijo Cyrille Bret.

Zakaj to šteje?

Ta napad se je zgodil v času, ko se mirovni pogovori, katerih cilj je konec vojne v Ukrajini, bolj ali manj v slepi ulici. Februarja bo vojna vstopila v peto leto. Nov napad bi lahko ogrozil napore za premirje, saj ostajajo ključna vprašanja, kot so ozemeljski sporazumi, še vedno nerešena. Analitiki so že večkrat povedali, da je vprašanje ozemeljskih koncesij največji spor med stranema.

Mnogi strokovnjaki dvomijo, da so se pogovori kaj premaknili, saj ostajajo nesoglasja na ključnih področjih. Mihail Aleksejev, profesor političnih znanosti na Univerzi v San Diegu, je za Al Jazeera dejal, da cilj Moskve ni »zaključiti ali ovirati« mirovnih pogovorov, ampak da »ohranja proces kot zaščito za nadaljevanje brutalne ruske invazije, da bi izbrisala Ukrajino z zemljevidov sveta, ne glede na človeške stroške«