Na Krimu zaradi ukrajinskih napadov razglasili izredne razmere

Evropska komisija je danes predlagala enoletno podaljšanje začasne zaščite za begunce iz Ukrajine v EU do začetka marca 2028. Kot je povedal evropski komisar za migracije Magnus Brunner, do začasne zaščite glede na predlog ne bili več upravičeni vojaški obvezniki, ki bodo na novo prišli v EU.

Moskva dočakala »pravični« odgovor Kijeva

EU po navedbah Brunnerja trenutno gosti več kot 4,4 milijona Ukrajincev, ki so zbežali pred rusko agresijo. Od začetka vojne evropski državljani sprejemajo Ukrajince in jim pomagajo brez oklevanja, kar kaže na evropsko zavezanost podpori Ukrajini, je poudaril.

»Vojna se nadaljuje, tako da se mora nadaljevati tudi naša podpora. Zato predlagamo podaljšanje začasne zaščite za še eno leto,« je povedal komisar in dodal, da se trenutno veljavna pravna podlaga izteče v začetku marca 2027.

Obenem se je komisija po posvetovanjih z Ukrajino in državami članicami unije odločila, da predlaga manjšo spremembo pravne podlage, v skladu s katero osebe, ki zaradi vojaške obveznosti ne smejo zapustiti države, ne bi bile več upravičene do začasne zaščite, je pojasnil. »K temu nas je pozvala Ukrajina in to tudi počnemo. Obenem pa predlog odraža razprave z državami članicami, še posebej tistimi, ki gostijo največ ukrajinskih beguncev,« je še povedal komisar.

Predlog bodo morale zdaj potrditi države članice.

Ukrajina je v zadnjem času okrepila napade z droni na rusko ozemlje. FOTO: State Emergency Service of Ukraine via Reuters

O podaljšanju začasne zaščite so v začetku meseca na zasedanju v Luxembourgu razpravljali notranji ministri držav članic, ki so se strinjali, da jo je treba podaljšati. V izjavah ob robu zasedanja medtem niso bili povsem enotni glede izvzetja ukrajinskih moških med 23. in 60. letom starosti, za katere velja vojaška obveznost iz zaščite.

Začasna zaščita Ukrajincem, ki so se pred rusko agresijo zatekli v članice EU, omogoča dostop do trga dela v uniji, socialnih ugodnosti in zdravstvene oskrbe, ne da bi jim bilo treba zaprositi za mednarodno zaščito. Deležni so je že vse od začetka marca 2022.

Na Krimu zaradi ukrajinskih napadov izredne razmere

Ruske oblasti so danes razglasile izredne razmere na ukrajinskem polotoku Krim, ki je v zadnjih tednih tarča silovitih ukrajinskih napadov v prizadevanji Kijeva, da bi ga odrezal od celinske Rusije. Na polotoku, si ga je Rusija priključila leta 2014, se zaradi okrepljenih ukrajinskih napadov z droni na logistično in naftno infrastrukturo soočajo s pomanjkanjem goriva in prekinitvami oskrbe z električno energijo. To je zadalo močan udarec tudi gospodarstvu Krima na vrhuncu turistične sezone, ko ga je običajno obiskalo več deset tisoč ruskih turistov.

V sredo pa je sporočil, da so zaradi varnosti do 1. septembra prepovedali poletne tabore za otroke na polotoku. Pred tem so prepovedale prodajo goriva civilistom.

Ukrajinska varnostna služba (SBU) je danes potrdila, da so v Kerču napadli dve ruski ladji za logistično podporo vojske in sisteme zračne obrambe.

Rusi sestrelili 660 ukrajinskih dronov

Ruska zračna obramba je ponoči skupno sestrelila 660 ukrajinskih dronov, nekatere tudi nad Krimom, je danes sporočilo obrambno ministrstvo v Moskvi. Več deset brezpilotnikov je bilo usmerjenih tudi proti prestolnici, so sporočile tamkajšnje oblasti. Poročil o smrtnih žrtvah ali obsežnejši škodi sicer ni bilo.

Ukrajinski droni so ponoči poleteli nad več kot deset ruskih regij in zasedenih ukrajinskih ozemelj, vključno s polotokom Krim. Več dronov so sestrelili tudi nad Črnim morjem in Azovskim morjem, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo.

Moskovski župan Sergej Sobjanin je na telegramu zapisal, da je zračna obramba prestregla najmanj 47 dronov, ki so leteli proti ruski prestolnici. Dodal je, da odstranjujejo ostanke sestreljenih brezpilotnikov, škode ali žrtev pa ni omenil.

Tarča napada je bila tudi regija Tula, približno 180 kilometrov južno od Moskve, je sporočil tamkajšnji guverner Dmitrij Miljajev. Dodal je, da je nastala škoda na več hišah, ranjena je bila ena oseba.

Razdejanje v Zaporožju po ruskem napadu. FOTO: Stringer Reuters

Povedal je, da je bil poškodovan tudi daljnovod in industrijski obrat v Novomoskovsku. V tem kraju deluje tovarna Azot, eden največjih ruskih kemičnih obratov, kjer proizvajajo predvsem gnojila, pa tudi komponente za proizvodnjo streliva. Obrat, ki je bistvenega pomena za rusko vojaško industrijo, je bil tarča napada že pred dvema tednoma.

Ukrajina je v zadnjem času okrepila napade z droni na rusko ozemlje, medtem ko se še vedno sooča z vsakodnevnimi ruskimi napadi. Ukrajinska vojska je med drugim pred kratkim napadla Moskvo, vse bolj pa se osredotoča tudi na cilje na Krimu, ki ga želi odrezati od celinske Rusije.

Kijev vztraja, da ukrajinska vojska napada predvsem vojaške objekte in energetsko infrastrukturo, da bi Kremlju odvzela ključne prihodke od izvoza fosilnih goriv.