Rusija spet v središču pozornosti

Iz Moskve odločnega odgovora­ na zahodne kritike, ki se vrstijo­ v zadnjih dnevih, še ni bilo slišati. Ruski poslanci grozijo s povračilnimi sankcijami, ekonomisti opozarjajo na škodo, predsednik Vladimir Putin pa je na srečanju s predstavniki­ zgornjega doma parlamenta podprl razmišljanja o tem, kako naj se Rusija na dolgi rok izvleče iz sedanje zahodne finančne prevlade nad svetom.

»Tudi v slabem se vedno najde kaj dobrega,« je predsedniku države povedala predsednica sveta federacije Valentina Matvijenko, ki se je znašla na ameriškem seznamu »sankcioniranih« ruskih politikov in poslovnežev. Po njenem mnenju bodo sankcije Rusijo prisilile, da se resno loti gospodarske reforme. Predlagala je tudi ustanovitev lastne agencije za podeljevanje bonitetnih ocen, razglasitev amnestije za vse Ruse, ki bodo domov pripeljali »off shore« kapital, in uvedbo svojega, ruskega plačilnega sistema. Zlasti zadnji predlog je pritegnil Putinovo pozornost. »Svoja plačilna sistema imajo tako na Japonskem kot na Kitajskem. Uspešno delujeta. Začela sta se kot nacionalna, odmaknjena, zdaj pa sta čedalje bolj priljubljena po svetu. To moramo obvezno narediti. To bomo tudi naredili,« je bil odločen Putin.

Nekdanji ruski zunanji minister Igor Ivanov je ugotovil, da skoraj ni zahodnega politika, ki se ne bi v zadnjem času čutil dolžnega nekaj povedati o Ukrajini. Za vse je po njegovem značilno, da se v večplastni ukrajinski krizi osredotočajo zgolj na vprašanje Krima, ko pa beseda nanese na širok spekter možnosti zahodnega odziva, podrobno razpravljajo le o eni: kako Rusijo kaznovati s sankcijami. »Takšen pristop kaže bodisi pomanjkanje informacij o Ukrajini bodisi očitno politično neuravnoteženost,« je v gostujočem komentarju za časnik Moscow Times zapisal predhodnik sedanjega prvega človeka ruske diplomacije Sergeja Lavrova. To ne bo prineslo realistične rešitve za krizo, še več, če Zahod ne bo spremenil pristopa, »bomo vsi skupaj zelo dolgo prisiljeni živeti z žariščem konfliktov in nestabilnosti v osrčju evropske celine«, je dodal Ivanov.

»Sankcije so znak šibkosti«

Po mnenju prejšnjega ruskega zunanjega ministra bi morala Zahod in Rusija pozabiti na Krim, »katerega usoda je že odločena«, vzpostaviti kontaktno skupino in začeti koordinirano ukrepati, saj da le to lahko reši Ukrajino. »Zgodovina nas uči, da sankcije praviloma niso znak moči, temveč šibkosti. Sankcije jasno pokažejo nemoč, da bi zapletene težave rešili s politiko in diplomacijo. Če hoče Zahod še enkrat potrditi to trivialno ugotovitev, tega ni težko storiti. Toda bo to pomagalo Ukrajini?« je Ivanov sklenil svoj komentar.

Njegov naslednik Lavrov je pred dnevi izjavil, da izključitev Rusije iz skupine G8 ni nobena katastrofa,­ danes pa so to zahodno sankcijo komentirali tudi v uvodniku ruskega dnevnika Nezavisimaja gazeta, ki ni kremeljsko trobilo, o dogajanju v zahodni sosedi pa poroča zelo kritično. Uredniki so ugotovili, razpad velike osmerice ne prinaša večje škode, saj je z izbruhom zadnje globalne finančne krize že tako izgubila moč in vpliv, s tem, ko iz svojega moštva izloča enega od aktivnih udeležencev, pa se bo njena vloga še zmanjšala. »Lahko se zgodi, da množice antiglobalistov, ki so do zdaj obkoljevale prizorišča srečanj G8, ne bodo več motile njihovih udeležencev. Ta srečanja za usodo sveta namreč niso več tako pomembna kot prej,« so ugotovili v ruskem časniku.

V epicenter globalne politike se je zdaj postavila Rusija, trdi ruski mednarodni analitik Fjodor Lukjanov. Ukrajina je po njegovem mnenju postala temeljno globalno vprašanje 21. stoletja, saj se v tej državi, ki ji vladata »zmagoslavje medijskih podob nad resničnostjo in pravni kaos«, »protislovja med osnovnimi načeli ustanovne listine Združenih narodov (samoopredelitev proti ozemeljski celovitosti) mešajo z dvojnimi standardi in pomanjkanjem uravnoteženja na svetu«. Rusija se je znašla v središču, pa čeprav takšna vloga ne prinese vedno priljubljenosti, temveč različne udarce z vseh strani. »Toda Moskva si je za vrnitev na ta položaj prizadevala od devetdesetih let prejšnjega stoletja. Zdaj so se ji sanje uresničile,« je zapisal Lukjanov v zadnji številki revije Ogonjok.