Namesto ameriškega ruski sporazum
V memorandumu sta voditelja postavila mejo med ozemlji, ki jih bodo na eni strani očistili turški, na drugi pa družno varovali ruski in sirski vojaki.
Odpri galerijo
Dolgo je danes v črnomorskem letovišču Soči trajalo izmenjavanje mnenj med državnikoma, ki bosta ukrojila usodo Sirije, a na koncu sta podpisala memorandum v desetih točkah. FOTO: AFP
Namesto ameriško-turške prekinitve ognja je nocoj na severu Sirije začel veljati sporazum med Ankaro in Moskvo, ki naj bi pomiril turško zaskrbljenost zaradi kurdskih »teroristov«, obračunal z islamskim teroristi, zagotovil ozemeljsko celovitost Sirije in omogočil vračanje beguncev.
Dolgo je danes v črnomorskem letovišču Soči trajalo izmenjavanje mnenj med državnikoma, ki bosta ukrojila usodo Sirije, a na koncu sta podpisala memorandum v desetih točkah, s katerim naj bi med drugim zatotovili tudi vračanje beguncev, hkrati pa pomeni konec sanjam o kurdski avtonomiji. Putin je po srečanju ponovil, da razume zaskrbljenost Ankare zaradi varnostnih razmer ob južni turški meji, Erdoğan pa je zagotavljal, da turška operacija ne pomeni ogrožanja ozemeljske celovitosti južne sosede. Medtem ko je Putin obsojal separatizem na severu Sirije, istočasno pa Damask pozival, naj poskrbi za pravice in interese kurdske manjšine, je Erdoğan obljubljal, da bodo v naslednjih 150 urah »likvidirali vse kurdske »teroriste«, ki bodo ostali v 32-kilometrskem pasu ob meji s Turčijo.
V memorandumu sta voditelja postavila mejo med ozemlji, ki jih bodo na eni strani očistili turški, na drugi pa družno varovali ruski in sirski vojaki. Hkrati pa sta se zavezala k ohranitvi ozemeljske in politične celovitosti Sirije ter obuditvi sporazuma iz mesta Adana na jugu Turčije, kjer sta se pred 21 leti tedanja in zdaj že oba pokojna predsednika obeh držav, oče sedanjega sirskega voditelja Bašarja al Asada Hafez in Süleyman Demirel, dogovorila, da Damask ne bo podpiral kurdskih »terorističnih« skupin. Čeprav turški voditelj, ki se je tokrat izogibal izrazom, kakor je »sirski režim«, tega ni izrecno povedal, je bilo iz besed njegovega gostitelja jasno, da bo slej ko prej prišlo do obnovitve uradnih stikov med Ankaro in Damaskom. Državnika sta se dogovarjala tudi o tem, kako osvoboditi Idlib, ki je v rokah skrajnežev. »Pomembno je, da turške operacije ne bi zlorabila Islamska država,« je izjavil Putin. Po njegovih besedah je skrajni čas, da Sirijo osvobodijo vseh nezakonitih tujih posredovanj.
Dolgo je danes v črnomorskem letovišču Soči trajalo izmenjavanje mnenj med državnikoma, ki bosta ukrojila usodo Sirije, a na koncu sta podpisala memorandum v desetih točkah, s katerim naj bi med drugim zatotovili tudi vračanje beguncev, hkrati pa pomeni konec sanjam o kurdski avtonomiji. Putin je po srečanju ponovil, da razume zaskrbljenost Ankare zaradi varnostnih razmer ob južni turški meji, Erdoğan pa je zagotavljal, da turška operacija ne pomeni ogrožanja ozemeljske celovitosti južne sosede. Medtem ko je Putin obsojal separatizem na severu Sirije, istočasno pa Damask pozival, naj poskrbi za pravice in interese kurdske manjšine, je Erdoğan obljubljal, da bodo v naslednjih 150 urah »likvidirali vse kurdske »teroriste«, ki bodo ostali v 32-kilometrskem pasu ob meji s Turčijo.
Turčija je za 150 ur ali več kot šest dni podaljšala prekinitev ognja na severovzhodu Sirije. FOTO: Reuters
V memorandumu sta voditelja postavila mejo med ozemlji, ki jih bodo na eni strani očistili turški, na drugi pa družno varovali ruski in sirski vojaki. Hkrati pa sta se zavezala k ohranitvi ozemeljske in politične celovitosti Sirije ter obuditvi sporazuma iz mesta Adana na jugu Turčije, kjer sta se pred 21 leti tedanja in zdaj že oba pokojna predsednika obeh držav, oče sedanjega sirskega voditelja Bašarja al Asada Hafez in Süleyman Demirel, dogovorila, da Damask ne bo podpiral kurdskih »terorističnih« skupin. Čeprav turški voditelj, ki se je tokrat izogibal izrazom, kakor je »sirski režim«, tega ni izrecno povedal, je bilo iz besed njegovega gostitelja jasno, da bo slej ko prej prišlo do obnovitve uradnih stikov med Ankaro in Damaskom. Državnika sta se dogovarjala tudi o tem, kako osvoboditi Idlib, ki je v rokah skrajnežev. »Pomembno je, da turške operacije ne bi zlorabila Islamska država,« je izjavil Putin. Po njegovih besedah je skrajni čas, da Sirijo osvobodijo vseh nezakonitih tujih posredovanj.
