Rusija in ZDA sta zasnovali načrt za končanje vojne v Ukrajini. Glede na načrt bo moral Kijev priznati kapitulacijo, predati del ozemlja in izdatno omejiti številnost svoje vojske, poroča Guardian. V sredo so ruski droni in rakete namreč ubili najmanj 26 ljudi v mestu Ternopil.

Opozorilo Londona Kremlju po incidentu: pripravljeni odgovoriti z vojaškimi ukrepi

Osnutek sta menda zasnovala Steve Witkoff, posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa, in Kiril Dmitrijev, posebni odposlanec ruskega predsednika Vladimirja Putina. Osnutek predvideva, da bo Ukrajina predala večino moči Rusiji, ki bo državo politično in vojaško nadzorovala. Načrt naj bi v Kijevu smatrali kot kapitulacijo, piše Guardian.

Po zadnjih navedbah portala Sky News je Trump odobril mirovni načrt, medtem ko v Kremlju niso bili tako zgovorni. Tiskovni predstavnik Dimitrij Peskov je novinarjem dejal, da nimajo ničesar za dodati, prav tako ni namignil, ali je načrt odobril tudi Putin. »Kakršenkoli mirovni načrt bo moral izkoreniniti vir konflikta,« je dejal Peskov in dodal, da so v stiku z Washingtonom, a se ne pogovarjajo o omenjenem načrtu.

Osnutek z 28 točkami je po poročanju tujih medijev navdihnil Trumpov načrt za mir v Gazi. V osnutku je med drugim zapisano, da Ukrajina zmanjša število svojih vojakov za več kot polovico ter se odpove zasedenemu polotoku Krim in nekaterim drugim delom ozemlja, ki jih trenutno zaseda Rusija.

Moskva naj bi v celoti prevzela nadzor nad regijama Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine, v regijah Herson in Zaporožje pa naj bi medtem večinoma zamrznili frontno črto, obe strani pa bi v večji meri obdržali ozemlja, ki jih trenutno nadzorujeta. Rusija bi po pogajanjih lahko nekaj delov ozemlja tudi vrnila Ukrajini.

Ukrajinski minister za obrambo Denis Šmigal in za ameriško vojsko pristojni uradnik Dan Driscoll FOTO: Reuters

Težki, a nujni kompromisi

V Washingtonu so večkrat zatrdili, da je mirovni sporazum med Rusijo in Ukrajino pred vrati, a so pogajanja vselej spodletela zaradi ugodnih pogojev za Rusijo in bistveno slabših za Ukrajino.

V sredo zvečer se je ameriški državni sekretar Marco Rubio odzval na poročila o načrtu in dejal, da bo za dosego trajnega miru potrebno, da se »obe strani strinjata s težkimi, a nujnimi kompromisi«.

»Zato pripravljamo in bomo še naprej pripravljali seznam možnih zamisli za končanje te vojne, ki temeljijo na zahtevah obeh strani tega spopada,« je zapisal Rubio na omrežju X.

Rusija je v zadnjih dneh odredila obsežne napade na zahodno Ukrajino, pri čemer je zadela več večnadstropnih stavb v mestu Ternopil ter energetske objekte v Ivano-Frankivsku in Lvovu. Rusija si prav tako prizadeva za sistematično uničenje ukrajinske civilne energetske infrastrukture pred zimo.

Z načrtom se morajo strinjati tudi Ukrajinci in Evropejci

»Da bi končali to vojno, se morajo s tovrstnimi načrti strinjati tudi Evropejci in Ukrajinci,« je zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov članic EU v Bruslju povedala o osnutku načrta za konec vojne v Ukrajini. Poudarila je, da bi lahko ruski predsednik takoj končal vojno, če bi nehal bombardirati civiliste in pobijati ljudi, »vendar od Rusije doslej nismo videli nobenega popuščanja«.

Kaja Kallas je v sredo v Bruslju obsodila brutalne ruske napade na ukrajinska mesta. FOTO: Nicolas Tucat/AFP

Francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot je dejal, da se mora pot k miru v Ukrajini začeti s prekinitvijo ognja vzdolž frontne črte, ki bi omogočila pogovore o ozemlju in varnostnih jamstvih.

Zunanji ministri držav članic EU, med njimi ministrica Tanja Fajon, bodo danes razpravljali o nadaljnji podpori Ukrajini, vključno s ta teden predstavljenimi možnostmi za financiranje te podpore. Med temi je tudi uporaba zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje 140 milijard evrov vrednega posojila Kijevu.

Kaj se dogaja v najmanjši balkanski kandidatki, se EU še sanja ne

Posvetili pa se bodo predvsem nadaljnjim ukrepom proti t. i. floti ladij v senci, ki jih Rusija uporablja za izogibanje zahodnim sankcijam.