
Postanite naročnik | že od 14,99 €

Ukrajinski in ruski pogajalci so na pogovorih v Abu Dabiju o končanju vojne v Ukrajini dosegli dogovor o izmenjavi 314 vojnih ujetnikov, je danes sporočil posebni odposlanec ZDA Steven Witkoff. Rusija je zatem potrdila, da sta strani izmenjali po 157 ujetnikov, Ukrajina pa, da so pogovori v Abu Dabiju končani, poročajo tuje tiskovne agencije.
Mirovne pogovore v Abu Dabiju, ki so se začeli v sredo, je Witkoff označil za podrobne in produktivne. »Čeprav ostaja še veliko dela, pobude, kot je ta, dokazujejo, da nenehna diplomatska prizadevanja prinašajo oprijemljive rezultate in spodbujajo napredek pri prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini,« je poudaril.

Witkoff je v objavi na družbenih omrežjih zapisal, da bo izmenjava ujetnikov med Rusijo in Ukrajino prva v petih mesecih. Rusko obrambno ministrstvo je pozneje potrdilo, da sta strani izmenjali po 157 ujetnikov.
Tiskovna predstavnica vodje ukrajinskih pogajalcev je zatem sporočila, da so tristranski pogovori v Abu Dabiju končani in da bo Ukrajina podrobnosti sporočila kasneje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
To je bil drugi krog neposrednih pogovorov o končanju vojne, ki so jih začeli konec januarja v prestolnici Združenih arabskih emiratov, na njih pa so sodelovali predstavniki ZDA, Ukrajine in Rusije.
Eno ključnih odprtih vprašanj na poti do morebitnega mirovnega dogovora za Ukrajino je vprašanje ozemlja. Rusija namreč zahteva, da se ukrajinske sile umaknejo iz Donbasa na vzhodu Ukrajine, ki ga sicer nadzoruje le delno. Tovrstne zahteve so v Kijevu že večkrat zavrnili.
Pot do možnega miru ostaja zapletena, saj Moskva še naprej vztraja pri maksimalnih teritorialnih zahtevah do Ukrajine, piše Guardian.
Ameriški državni sekretar Marco Rubio je prejšnji teden dejal, da so pogajanja odvisna od enega samega, zelo spornega vprašanja zemlje oz. teritorija. Kremelj je večkrat izjavil, da mora vsak mirovni dogovor vključevati predajo celotnega vzhodnega Donbasa, vključno z območji, ki so še vedno pod ukrajinskim nadzorom.
Kijev je te pogoje zavrnil, čeprav je Zelenski dejal, da je pripravljen razmisliti o alternativnih rešitvah, vključno z umikom ukrajinskih vojakov iz delov vzhoda in ustanovitvijo demilitarizirane cone. Ameriški uradniki so pritiskali na Ukrajino, naj se odpove Donbasu, obljubljajoč varnostne garancije le, če Kijev najprej soglaša s predajo ozemlja.
Tudi če bi bil dosežen kakšen kompromis glede ozemlja, bi ostale druge ovire, navaja Guardian. Moskva je povedala, da ne bo tolerirala evropskih vojakov na ukrajinskem ozemlju, kar Kijev vidi kot ključno za varnostne garancije. Kremelj je prav tako zahteval stroge omejitve glede velikosti ukrajinske vojske, kar je pogoj, ki ga je Zelenski večkrat zavrnil.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je včeraj v svojem večernem videonagovoru poudaril, da je ključno, da pogovori vodijo k resničnemu miru in ne ponudijo Rusiji nove priložnosti za nadaljevanje vojne. Ukrajinski partnerji, je dejal, morajo izvajati večji pritisk na Moskvo, njegove besede povzema Guardian.
Rusija je kljub pogajanjem to noč nadaljevala napade na Ukrajino. V napadu z droni na Kijev sta bili ranjeni ženski, je na telegramu sporočila policija. Droni so zadeli okrožje Solomjanka v zahodnem delu prestolnice in poškodovali več stanovanjskih blokov.
Poročali so tudi o škodi v drugih delih prestolnice. Med drugim so bili zadeti stanovanjske stavbe in veliko parkirišče, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Kijev je bil v zadnjih tednih pogosto tarča ruskih zračnih napadov. Rusija je po krajši prekinitvi ta teden tudi obnovila napade na energetsko infrastrukturo in številni prebivalci so še vedno brez elektrike in ogrevanja, medtem ko temperature ostajajo krepko pod lediščem.

Za francosko televizijo France 2 je Zelenski povedal, da ocenjujejo, da je v vojni z Rusijo bilo ubitih okoli 55.000 vojakov. Pred tem je sicer za NBC lani dejal, da ocenjuje, da je žrtev nekje 46.000.
Dmitrij Peskov, tiskovni predstavnik Kremlja, je v sredo povedal, da »so vrata za mirno rešitev odprta«, vendar bodo ruske sile nadaljevale boj, dokler Kijev ne sprejme »odločitev«, ki bi lahko privedle do konca vojne. Iz Moskve so sporočili, da se bo vojna nadaljevala, dokler Ukrajina ne bo privolila v njihove pogoje. Dejali so tudi, da ne bodo tolerirali evropskih vojsk na ukrajinskem ozemlju, kar Kijev vidi kot ključen pogoj za verodostojne varnostne zaveze.
V znak usklajenosti v vojni je ruski predsednik Vladimir Putin v sredo poklical kitajskega predsednika Xi Jinpinga, oba pa sta pohvalila moč dvostranskih vezi.

Kremelj se je prav tako odzval na izjave francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je dejal, da si želi obnoviti stik s Putinom glede vojne v Ukrajini. Po poročanju Reutersa je Kremelj potrdil, da potekajo tehnični pogovori med Rusijo in Francijo, vendar niso navedli podrobnosti ali namigov na morebitni pogovor med Putinom in Macronom. Diplomski viri v Parizu pa so povedali, da se je najvišji diplomat Macronove vlade, Emmanuel Bonne, v torek srečal z ruskimi uradniki v Kremlju.
Visoki diplomati EU, ki so se sestali v sredo, so odobrili dolgo pričakovano posojilo Ukrajini v višini 90 milijard evrov. Ta finančna pomoč je ključna za Ukrajino, ki se že mesece sooča z brutalnimi ruskimi napadi, ki škodijo njenim energetskim in ogrevalnim sistemom, medtem ko v državi vladajo zimske razmere z zelo nizkimi temperaturami.
Sankcije, ki jih je Evropska unija uvedla proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino, pomembno vplivajo na rusko gospodarstvo, pravi odposlanec EU za sankcije David O’Sullivan. Po njegovih besedah so sankcije pripomogle k resnim gospodarskim težavam v Rusiji, ki se sooča z zmanjšanjem prihodkov od nafte, inflacijo in visokimi obrestnimi merami, poroča BBC.
O’Sullivan meni, da bi lahko rusko gospodarstvo do leta 2026 postalo nevzdržno zaradi popačenja, ki ga je povzročila vojna, saj so se sredstva usmerila v vojaško gospodarstvo na račun civilnega. EU je uspelo preprečiti ponovni izvoz kritičnih proizvodov v Rusijo, vendar so obvozi, predvsem čez Kitajsko in druge države, še vedno problematični.
Kljub uspehom, kot sta blokiranje ruskih »senčnih flot« (tankerska plovila, ki prevažajo rusko nafto) in zmanjšanje ponovnega izvoza, se EU sooča z obtožbami, da ni dovolj učinkovita. ZDA so kritizirale EU zaradi trgovinskih sporazumov z Indijo, ki niso vsebovali novih sankcij za nakup ruske nafte.
O’Sullivan je obrnil pozornost na pomembnost sodelovanja z Indijo, saj ta predstavlja ključno gospodarsko partnerico, kljub nesoglasjem glede zunanje politike. EU si še naprej prizadeva zmanjšati prodajo zahodne tehnologije, ki se uporablja v ruskih vojaških napravah, čeprav je opozoril, da problem ni povsem odpravljen, piše BBC.
Komentarji