Rusija z zakonom nad spletno širjenje lažnih novic in blatenje države

V državi, v kateri je povprečna letna plača okoli 7100 evrov, posamezniku grozi kazen do 1350 evrov, dvakrat višja javnim uradnikom in pet- ali celo desetkrat višja pravnim osebam.

Objavljeno
08. marec 2019 20.36
Posodobljeno
08. marec 2019 20.39
Sporni zakon mora med drugim podpisati še predsednik Vladimir Putin. FOTO: AFP
V Rusiji so uvedli nekaj ukrepov, ki omejujejo svobodo na spletu, tarča novega zakona pa so tisti, ki bodo objavljali lažne novice in si drznili žaliti ruske oblasti, ­državo, zastavo in ustavo.

Ruska zakonodaja že ureja obravnavanje tradicionalnih medijev, ki razširjajo lažne vesti ali blatijo državo, z zakonom, ki ga je pred dnevi sprejela duma, mora pa ga potrditi še zgornji dom parlamenta in podpisati predsednik Vladimir Putin, pa bodo kaznovali tudi tiste, ki to počnejo v virtualnem medijskem svetu. V državi, v kateri je povprečna letna plača okoli 7100 evrov, posamezniku grozi kazen do 1350 evrov, dvakrat višja javnim uradnikom in pet- ali celo desetkrat višja pravnim osebam. Tudi za spletno žaljenje oblastnikov in državnih simbolov bodo kazni podobne, povratnikom pa grozi zapor.

Med ljudmi, ki so pred časom protestirali zaradi prepovedi aplikacije telegram, novi ukrepi niso poželi odobravanja. »Vznemirja me drugi del zakona, ki kaznuje žaljenje predstavnikov oblasti. Pod Stalinom je obstajal razvpiti 58. člen o prepovedi kontrarevolucinarne in protisovjetske propagande in agitacije, to pa je njegov prepis, če izvzamemo usmrtitev,« je za Kommersant povedal glasbeni kritik Artemij Troicki. Nekdanji opozicijski župan Jekaterinburga Jevgenij Rojzman je opozoril, da so si predstavniki ljudstva izbrali napačno tarčo, saj da so največji razširjevalci lažnih novic tiskovni predstavniki državnih organov in državna televizija, zdaj pa »so se poslanci očitno odločili, da bodo utišali zadnji preostanek neodvisnih medijev«. Podobno je menil pisatelj Dmitrij Gluhovski, da »za lažnimi novicami v 95 odstotkih primerov stoji oblast«.
 

Strah pred tujimi vdori


Novi zakon ni edini, ki regulira dejavnost na spletu. Pred dvema letoma je Putin podpisal zakon, s katerim so prepovedali uporabo virtualnih zasebnih omrežij (VPN), ki omogočajo podjetjem, da lahko njihovi zaposleni od doma vstopajo v njihova zavarovana omrežja, zasebniki pa se prek njih izognejo geografskemu blokiranju, ker strežnik pretentajo, da je njihov računalnik nameščen v drugi državi. Odmevna je bila tudi prepoved priljubljenega telegrama, ki oblastem ni hotel razkriti ­zaščitenih pogovorov ­uporabnikov.

V dumi še vedno obravnajo zakon o vzpostavitvi suverenega ruskega interneta, ki bo omogočal pretok podatkov zgolj po ruskem ozemlju in zavaroval spletne uporabnike pred tujimi vdori. Njihovi strahovi so upravičeni. Ameriški mediji so pred kratkim razkrili, da je v času njihovih vmesnih volitev kibernetski oddelek ameriških oboroženih sil blokiral agencijo za internetne raziskave iz Sankt Peterburga, ki jo v Washingtonu obtožujejo, da je bila pomemben igralec v domnevnem ruskem vmešavanju v zadnje ameriške predsedniške volitve.