Ruska letala kršila estonski zračni prostor, Estonija želi aktivacijo 4. člena

Tri ruska bojna letala MiG-31 so danes nad Finskim zalivom kršila zračni prostor Estonije, so sporočile oblasti v Tallinnu ter se v odzivu zavzele za okrepitev političnega in gospodarskega pritiska na Moskvo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Incident so že obsodili v Bruslju in zvezi Nato.

Estonija bo zaprosila za aktivacijo 4. člena severnoatlantske pogodbe o nujnem posvetovanju članic Nata, je danes sporočil estonski premier Kristen Michal. Odločitev je sprejel po tem, ko so oblasti v Tallinnu opozorile na rusko kršitev zračnega prostora Estonije.

»Takšna kršitev je popolnoma nesprejemljiva. Estonska vlada se je odločila zahtevati posvetovanja v skladu s 4. členom,« je na omrežju X zapisal Michal. Članice zavezništva v skladu s 4. členom lahko zaprosijo za nujna posvetovanja, če menijo, da so ogrožene njihova varnost, ozemeljska celovitost ali politična neodvisnost.

»Rusija je letos že štirikrat kršila estonski zračni prostor, kar je že samo po sebi nesprejemljivo. A današnji vdor (...) je drzen brez primere,« je povedal estonski zunanji minister Margus Tsahkna. Prepričan je, da se je treba na rusko agresijo odzvati z okrepitvijo političnega in gospodarskega pritiska.

Bruselj in evropski voditelji z ostrimi odzivi

Kršitev zračnega prostora sta obsodili tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Kaja Kallas.

»Evropa stoji ob strani Estoniji v zvezi z najnovejšim kršenjem našega zračnega prostora s strani Rusije. Na vsako provokacijo se bomo odzvali odločno. (...) S povečanjem groženj se bo povečal tudi naš pritisk. Pozivam voditelje EU, naj čim prej odobrijo naš 19. paket sankcij,« je na omrežju X zapisala von der Leyen.

Kallas je medtem kršitev zračnega prostora označila za izredno nevarno provokacijo. »To je že tretja takšna kršitev zračnega prostora EU v zadnjih dneh, ki še dodatno zaostruje napetosti v regiji. EU je v polni solidarnosti z Estonijo. (...) Putin preizkuša odločnost Zahoda. Ne smemo pokazati šibkosti,« je še zapisala na omrežju X.

Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je medtem incident označil za nesprejemljivo provokacijo, ki potrjuje potrebo po krepitvi evropskega sodelovanja na področju obrambe in pritiska na Rusijo. Dodal je, da bodo 1. oktobra na neformalnem zasedanju voditeljev EU razpravljali o kolektivnem odzivu na ruska dejanja.

Kritična je bila tudi tiskovna predstavnica zveze Nato Allison Hart. »To je še en primer nepremišljenega ravnanja Rusije in sposobnosti Nata, da se odzove,« je dejala na omrežju X in dodala, da se je Nato nemudoma odzval in prestregel ruska letala.

Po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa sta ruske lovce prestregli dve italijanski letali f-35, ki sta vzleteli iz baze Amari v Estoniji.

Kršitev zračnega prostora sta obsodila še švedski premier Ulf Kristersson in nemški zunanji minister Johann Wadephul. Slednji je Estoniji zagotovil polno solidarnost Nemčije in dodal, da je Nato s prestrezanjem ruskih letal dokazal, da je vedno pripravljen na obrambo.

Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha pa je incident označil za neposredno grožnjo transatlantski varnosti."Dokler ne bo dobila močnega odgovora, bo Moskva le še bolj arogantna in agresivna. Čas je, da se konča Putinov občutek nekaznovanosti,"je dodal.

Do kršitve estonskega zračnega prostora prihaja v času vse večjih napetosti na vzhodnem krilu Nata. Prejšnji teden je namreč Poljska poročala o vdoru več ruskih dronov v njen zračni prostor.