Ruski novičok prinaša nove sankcije ZDA
Čez četrt leta morda celo zamrznitev diplomatskih odnosov.
Odpri galerijo
Po zakonu o nadzoru kemičnega in biološkega orožja morajo ZDA uvesti sankcije proti državi, ki je uporabila tovrstno orožje. FOTO: AP
New York – Ameriška vlada se vse bolj zdi razcepljena entiteta. Kritiki obtožujejo Donalda Trumpa, da skoraj dvori ruskemu predsedniku, zunanje ministrstvo pa je hkrati napovedalo nove sankcije proti Rusiji, tokrat zaradi domnevne uporabe kemičnega orožja v Veliki Britaniji.
Tiskovna predstavnica ameriškega zunanjega ministrstva Heather Nauert je obtožila Rusijo kršenja mednarodnih norm, ukrepe pa naj bi narekoval ameriški zakon o nadzoru kemičnega in biološkega orožja. Ta predvideva, da morajo ZDA uvesti sankcije proti državi, ki je uporabila kemično ali biološko orožje ali samo izvedla »znatne priprave« za uporabo tovrstnega orožja. Za kršitev so v Washingtonu označili marčevski napad v Salisburyju z bojnim strupom novičok na nekdanjega ruskega dvojnega agenta Sergeja Skripala in njegovo hčer Julijo, ki sta zastrupitev preživela. Moskva zanika britanske obtožbe, da je v ozadju napada, toda ker naj bi bil v Rusiji razvit in izdelan novičok pod njenim strogim nadzorom, je na Zahodu prevladalo prepričanje o novem posegu dolge roke Kremlja.
Skladno z omenjenim ameriškim zakonom ima Bela hiša dva meseca časa, da se odzove na kršitve, republikanski poslanec Ed Royce, ki v poslanskem domu kongresa vodi odbor za zunanjo politiko, pa je pred dvema tednoma z javnim pismom zbadal vlado, zakaj krši ta rok in se ne odzove. Washington je po napadu zaprl ruski konzulat v San Franciscu ter izgnal 60 ruskih diplomatov, daleč največ od vseh zahodnih držav, ki so poslale domov skupaj več kot 150 članov ruske diplomacije. Royce je napisal pismo v času vsesplošnega ogorčenja levice in desnice, ker je Trump na srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom prezrl navedbe ameriških obveščevalnih služb in javno dejal, da verjame Kremlju, ki zanika odgovornost za poseg v ameriške volitve. Mnogi v republikanski stranki in kongresu so javno izrazili zaskrbljenost nad predsednikovim neprimernim vedenjem.
Sankcije, ki naj bi začele veljati 22. avgusta, obsegajo prepoved izvoza tehnologije, ki bi jo v Rusiji lahko uporabili za vojaške namene, od plinskih turbin do elektronike in tiskanih vezij. Izvozniki bodo imeli možnost dokazati, da bodo izdelki uporabljeni legitimno, toda to bo dolgotrajen in težaven postopek. Prepoved bo zajela vsa državna podjetja ali podjetja, ki prejemajo državni denar, kar pomeni 70 odstotkov ruskega gospodarstva. Po mnenju strokovnjakov je to omejen ukrep, saj je tovrsten izvoz že zdaj močno omejen. ZDA so zaradi ruske zasedbe Krimskega polotoka že pred tem uvedle strožji režim izvoza v Rusijo, skupaj s kaznimi za spletni napad na volitve je Washington sprejel ukrepe proti 231 ruskim tarčam, vključno z bližnjimi Putinovimi sodelavci.
V sredo napovedane sankcije so prvi korak, saj ima ruska vlada tri mesece časa, da izpolni ameriške zahteve – ustavitev uporabe kemičnega orožja in privolitev v mednarodne inšpekcijske preglede, ki bodo potrdili njegovo uničenje. Ker se ne zdi verjetno, da bi v Moskvi privolili v kaj takega, bi po zakonu morali slediti obširnejši ukrepi, vključno z ustavitvijo skoraj celotnega uvoza in izvoza, umikom ameriške podpore za posojila Rusiji, prepovedjo ruskim letalskim družbam, da pristajajo v ZDA, in celo začasna zamrznitev diplomatskih odnosov. Na ameriškem zunanjem ministrstvu so zagotovili, da je uvedba novih ukrepov le »pravna procedura« in da ne gre za navzkrižje med Trumpovimi prizadevanji za izboljšanje odnosov med državama ter zahtevami kongresa po uvedbah sankcij. »Ne gre za rusko politiko, pač pa le za izvajanje zakonov, ki jih je sprejel kongres,« so zatrdili na ministrstvu.
»Profesionalci v vladi samo opravljajo svoje delo,« je poseg zunanjega ministrstva ocenil Daniel Fried, pomočnik zunanjega ministra v času predsednika Georgea Busha mlajšega. Razdvojenost v vladi je pokazal tudi molk Bele hiše, čeprav so njeni predstavniki zanikali, da bi uvedba sankcij povzročila notranje razprave. Toda nekdanji ameriški veleposlanik v Rusiji Michael McFaul je zatrdil, da ima vlada eno politiko do Rusije, Trump pa drugo, osebno, »pri čemer na splošno podpiram prvo, ne druge«. Ameriški predsednik je bil po najavi ministrstva nenavadno molčeč o ukrepih, včerajšnje oddajanje na twitterju je začel z običajnim zanikanjem povezave med njegovo kampanjo in – domnevno – ruskim posegom v volitve.
V Moskvi so ameriške ukrepe včeraj obsodili kot nelegalne, ruski rubelj je zdrsnil do najnižjega tečaja v zadnjih dveh letih, vlagatelji pa so ob strahu, da je država ujeta v brezkončen cikel vedno novih sankcij, začeli razprodajo naložb vanjo. Zmagoslavje iz prejšnjega meseca, ko so vrh Putin – Trump razumeli kot očitno zunanjepolitično zmago prvega, je sesirila odločnost kongresa in dela vlade, da pred jesenskimi kongresnimi volitvami pokažejo ostre tone do nekdanje hladnovojne nasprotnice. Iz Kremlja so sporočili, da je ukrep v nasprotju s »konstruktivnim ozračjem«, ki naj bi ga predsednika ustvarila v Helsinkih.
Tiskovna predstavnica ameriškega zunanjega ministrstva Heather Nauert je obtožila Rusijo kršenja mednarodnih norm, ukrepe pa naj bi narekoval ameriški zakon o nadzoru kemičnega in biološkega orožja. Ta predvideva, da morajo ZDA uvesti sankcije proti državi, ki je uporabila kemično ali biološko orožje ali samo izvedla »znatne priprave« za uporabo tovrstnega orožja. Za kršitev so v Washingtonu označili marčevski napad v Salisburyju z bojnim strupom novičok na nekdanjega ruskega dvojnega agenta Sergeja Skripala in njegovo hčer Julijo, ki sta zastrupitev preživela. Moskva zanika britanske obtožbe, da je v ozadju napada, toda ker naj bi bil v Rusiji razvit in izdelan novičok pod njenim strogim nadzorom, je na Zahodu prevladalo prepričanje o novem posegu dolge roke Kremlja.
Skladno z omenjenim ameriškim zakonom ima Bela hiša dva meseca časa, da se odzove na kršitve, republikanski poslanec Ed Royce, ki v poslanskem domu kongresa vodi odbor za zunanjo politiko, pa je pred dvema tednoma z javnim pismom zbadal vlado, zakaj krši ta rok in se ne odzove. Washington je po napadu zaprl ruski konzulat v San Franciscu ter izgnal 60 ruskih diplomatov, daleč največ od vseh zahodnih držav, ki so poslale domov skupaj več kot 150 članov ruske diplomacije. Royce je napisal pismo v času vsesplošnega ogorčenja levice in desnice, ker je Trump na srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom prezrl navedbe ameriških obveščevalnih služb in javno dejal, da verjame Kremlju, ki zanika odgovornost za poseg v ameriške volitve. Mnogi v republikanski stranki in kongresu so javno izrazili zaskrbljenost nad predsednikovim neprimernim vedenjem.
Dva koraka
Sankcije, ki naj bi začele veljati 22. avgusta, obsegajo prepoved izvoza tehnologije, ki bi jo v Rusiji lahko uporabili za vojaške namene, od plinskih turbin do elektronike in tiskanih vezij. Izvozniki bodo imeli možnost dokazati, da bodo izdelki uporabljeni legitimno, toda to bo dolgotrajen in težaven postopek. Prepoved bo zajela vsa državna podjetja ali podjetja, ki prejemajo državni denar, kar pomeni 70 odstotkov ruskega gospodarstva. Po mnenju strokovnjakov je to omejen ukrep, saj je tovrsten izvoz že zdaj močno omejen. ZDA so zaradi ruske zasedbe Krimskega polotoka že pred tem uvedle strožji režim izvoza v Rusijo, skupaj s kaznimi za spletni napad na volitve je Washington sprejel ukrepe proti 231 ruskim tarčam, vključno z bližnjimi Putinovimi sodelavci.
V sredo napovedane sankcije so prvi korak, saj ima ruska vlada tri mesece časa, da izpolni ameriške zahteve – ustavitev uporabe kemičnega orožja in privolitev v mednarodne inšpekcijske preglede, ki bodo potrdili njegovo uničenje. Ker se ne zdi verjetno, da bi v Moskvi privolili v kaj takega, bi po zakonu morali slediti obširnejši ukrepi, vključno z ustavitvijo skoraj celotnega uvoza in izvoza, umikom ameriške podpore za posojila Rusiji, prepovedjo ruskim letalskim družbam, da pristajajo v ZDA, in celo začasna zamrznitev diplomatskih odnosov. Na ameriškem zunanjem ministrstvu so zagotovili, da je uvedba novih ukrepov le »pravna procedura« in da ne gre za navzkrižje med Trumpovimi prizadevanji za izboljšanje odnosov med državama ter zahtevami kongresa po uvedbah sankcij. »Ne gre za rusko politiko, pač pa le za izvajanje zakonov, ki jih je sprejel kongres,« so zatrdili na ministrstvu.
Delo profesionalcev
»Profesionalci v vladi samo opravljajo svoje delo,« je poseg zunanjega ministrstva ocenil Daniel Fried, pomočnik zunanjega ministra v času predsednika Georgea Busha mlajšega. Razdvojenost v vladi je pokazal tudi molk Bele hiše, čeprav so njeni predstavniki zanikali, da bi uvedba sankcij povzročila notranje razprave. Toda nekdanji ameriški veleposlanik v Rusiji Michael McFaul je zatrdil, da ima vlada eno politiko do Rusije, Trump pa drugo, osebno, »pri čemer na splošno podpiram prvo, ne druge«. Ameriški predsednik je bil po najavi ministrstva nenavadno molčeč o ukrepih, včerajšnje oddajanje na twitterju je začel z običajnim zanikanjem povezave med njegovo kampanjo in – domnevno – ruskim posegom v volitve.
V Moskvi so ameriške ukrepe včeraj obsodili kot nelegalne, ruski rubelj je zdrsnil do najnižjega tečaja v zadnjih dveh letih, vlagatelji pa so ob strahu, da je država ujeta v brezkončen cikel vedno novih sankcij, začeli razprodajo naložb vanjo. Zmagoslavje iz prejšnjega meseca, ko so vrh Putin – Trump razumeli kot očitno zunanjepolitično zmago prvega, je sesirila odločnost kongresa in dela vlade, da pred jesenskimi kongresnimi volitvami pokažejo ostre tone do nekdanje hladnovojne nasprotnice. Iz Kremlja so sporočili, da je ukrep v nasprotju s »konstruktivnim ozračjem«, ki naj bi ga predsednika ustvarila v Helsinkih.
