Saga o Junckerju se razpleta

Bruselj – Britanski premier David Cameron vztraja na liniji, predsednik evropskega sveta Herman Van Rompuy v ozadju diplomatsko pripravlja celovit kadrovsko-programski sveženj, Luksemburžan Jean-Claude Juncker v ozadju čaka na razplet.

Tak je položaj teden dni pred začetkom vrha EU, na katerem naj bi bile sprejete ključne kadrovske odločitve in določene smernice dela Unije v prihodnjih petih letih. V diplomatskih krogih napovedujejo razmeroma hiter razplet, najverjetneje že prihodnji teden. Verjetnost, da bo Juncker kot kandidat zmagovite strankarske družine, desnosredinske EPP, na seji evropskega parlamenta sredi julija res postal predsednik evropske komisije, je vsak dan večja.

Reorganizacija dela komisije

Po diplomatskih navedbah je bila ključna ocena nemške kanclerke Angele Merkel, da bi zavlačevanje odločanja (kaj šele iskanje drugega kandidata) položaj še bolj zapletlo in škodovalo tako njenemu položaju v Nemčiji kot tudi celotni EU. Tako je verjetno, da se bodo voditelji članic čez teden dni kljub Cameronovemu »ne« odločili za imenovanje Junckerja. Britanski premier je že tako precej osamljen in je s takim razpletom očitno pripravljen živeti.

Ker so v kadrovskem pokru poleg predsednika evropske komisije v igri še druge vodilne funkcije, poteka med državami živahna trgovina. Najvplivnejše hočejo dobiti komisarski položaj z močnim portfeljem. Najbolj zaželena področja so konkurenčnost, gospodarska politika, trgovina. Na mizi so visoki položaji v evrokraciji, denimo naslednik generalne sekretarke komisije Catherine Day.

Kadrovske kravje kupčije bi lahko olajšale položaj Davidu Cameronu, ki bi z dobrimi funkcijami v EU lahko odgovoril domačim kritikom. Za vodilne komisarske položaje kroži veliko imen. Kandidat socialistov Martin Schulz si prizadeva za visok položaj v Bruslju, denimo podpredsednika evropske komisije s kakšnim od boljših portfeljev.

Ena od ključnih vprašanj je organizacija dela komisije: katera od komisarskih funkcij bo razdeljena ali del njenih nalog prenesen pod okrilje drugega komisarja. V zakulisju se razpravlja predvsem o združevanju področij dela komisarjev v posamezne grozde. Tako bi na primer v okviru enega grozda delovali komisarji, pristojni za finance, proračun, konkurenčnost.

Spoštovanje javnofinančnih zavez in maastrichtskih meril

O programu dela Unije, ki je povezan s kadrovskimi kupčijami, so v ospredju predvsem gospodarske in javnofinančne teme. Eden od redkih pravih zmagovalcev evropskih volitev, italijanski premier Matteo Renzi, je podporo svoje države kandidatu za predsednika komisije pogojeval z vprašanjem politike zategovanja pasu in s spodbujanjem gospodarske rasti.

Rim je skupaj s Parizom na čelu skupine držav, ki od Bruslja zahteva blažjo politiko spoštovanja javnofinančnih zavez in maastrichtskih meril. Predvsem po zahtevah držav, ki imajo socialistične vlade, bi EU morala ublažiti merila za spoštovanje pakta stabilnosti, ki ne dopušča višjega javnofinančnega primanjkljaja kot tri odstotke BDP.

Nasprotniki takih prijemov iz severnega bloka opozarjajo, da vzrok težav južnega krila območja evra niso prestroge zahteva pakta stabilnosti, ampak pomanjkljiva pripravljenost držav na sprejemanje strukturnih reform, ki bi z večjo konkurenčnostjo in manjšo davčno obremenitvijo zagnale gospodarstvo in odpiranje delovnih mest.