Samuel Žbogar odstopil kot vodja slovenskega predstavništva pri OZN

Samuel Žbogar predčasno zapušča položaj slovenskega stalnega predstavnika pri OZN-u v New Yorku, so na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve potrdili za TV Slovenija. Razlogov za njegov odstop niso navedli, prav tako jih ni sporočil Žbogar, poroča MMC.

Po navedbah več sogovornikov tega portala iz diplomatskih vrst je Žbogar v petek poslal depešo, v kateri je zapisal, da odstopa z zdajšnjega položaja. Predstavništvo naj bi zapustil konec avgusta, torej dve leti prej, kot bi se mu iztekel mandat.

Žbogarjev odhod bi bil lahko povezan z napovedanim inšpekcijskim nadzorom nad poslovanjem slovenskega predstavništva pri ZN v New Yorku, piše N1. Po drugih navedbah naj bi o odhodu razmišljal že dlje časa, nekateri sogovorniki pa ocenjujejo, da se je zanj odločil iz načelnih razlogov, in sicer zaradi drugačnih zunanjepolitičnih usmeritev nove vlade.

Samuel Žbogar je diplomat, ki ima več kot 30 let izkušenj. V času prejšnje vlade, ko je zunanje ministrstvo vodila ministrica Tanja Fajon (SD), je bil najprej njen državni sekretar. Poleti leta 2023 je bil imenovan za vodjo posebne misije za nestalno članstvo Slovenije v Varnostnem svetu ZN, februarja lani pa je prevzel vodenje slovenskega stalnega predstavništva pri ZN. Pred tem je bil med drugim zunanji minister v vladi Boruta Pahorja.

Položaj zapušča dve leti pred iztekom mandata, verjetno zaradi različnosti v mnenjih s sedanjo vlado. FOTO: Eduardo Munoz/Reuters

Odnos do Gaze

Veleposlanik Samuel Žbogar je ob izteku leta 2025 in drugega dvoletnega mandata Slovenije v Varnostnem svetu Združenih narodov v intervjuju za STA ocenil, da je tako zdajšnji kot tudi prvi mandat v letih 1998 in 1999 zaznamovalo prizadevanje za mirno reševanje sporov, ki je po njegovih besedah del DNK slovenske zunanje politike.

Pri vprašanju o Gazi se je po Žbogarjevih besedah razkrila dvoličnost Evrope, ki glede tega ni enako odločno zagovarjala določenih načel, kot jih je pri Ukrajini. »Obsojali smo Rusijo, sprejemali sankcije, glede Izraela pa smo bili kot EU veliko bolj popustljivi. Mislim pa, da je imela Slovenija tu drugačno politiko,« je dejal v intervjuju za STA.

Med drugim je dodal: »Mislim, da je bila Gaza primer krasnega sozvočja slovenske zunanje politike s slovensko javnostjo. Slovenska javnost je glede trpljenja civilistov v Gazi čutila zelo močno in poistovetili smo se z državo, ki si želi izkoristiti pravico do samoodločbe. Trpljenje civilnega prebivalstva in predvsem otrok v Gazi je, mislim, našlo mehko srce pri Slovencih. Slovenska zunanja politika je bila potem tako doma kot v Varnostnem svetu interpretacija razpoloženja, ki vlada v Sloveniji.«