
Postanite naročnik | že od 14,99 €

Evropska unija je sprejela svoj že devetnajsti sveženj sankcij proti Rusiji, ki prvič vključuje tudi ukrepe proti ruskemu utekočinjenemu zemeljskemu plinu (LNG), poroča Guardian.
Novi paket sankcij poleg tega cilja še na tako imenovano »senčno floto«, mrežo ladij, s katerimi Rusija izigrava omejitev cen nafte. Paket so voditelji članic EU uradno potrdili ob začetku vrha v Bruslju, namenjenega nadaljnji podpori Ukrajini v vojni proti ruski agresiji.
Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je pri tem na družbenem omrežju X zapisala: »Prvič udarjamo v srce ruskega vojnega gospodarstva – njen plinski sektor. Ne bomo odnehali, dokler Ukrajina ne doseže pravičnega in trajnega miru.«
EU je napovedala postopno prepoved uvoza ruskega utekočinjenega plina z načrtom, da se bo vsa trgovina z ruskim LNG končala do 1. januarja 2027.

Leta 2024 je Evropa sicer kupila rekordno količino ruskega plina po morju, potem ko se je dobava plina po cevovodih močno zmanjšala – trgovina, ki je pomagala Rusiji in spodkopavala enotnost evropske podpore Ukrajini.
Na seznam sankcioniranih je EU dodala še 117 ladij, ki jih sumijo nezakonitega prevoza ruske nafte. Skupno je zdaj na črni listi 558 plovil, ki nimajo več dostopa do pristanišč EU in evropskih zavarovalniških storitev.
Po ocenah ima Rusija med 600 in 1400 tankerjev v tako imenovani senčni floti. Gre za stara plovila z netransparentnim lastništvom, ki omogoča izvoz nafte po cenah nad zahodnim cenovnim stropom v države, kot sta Kitajska in Indija.
Skupina G7 je omejitev cen ruske nafte uvedla decembra 2022, da bi zmanjšala prihodke, namenjene financiranju vojne v Ukrajini, EU pa jo je lani še dodatno znižala.

Novi ukrepi omejujejo tudi gibanje ruskih diplomatov v EU, ki po novem ne bodo več mogli prosto potovati med državami članicami, temveč bodo morali o svojih potovanjih vnaprej obveščati nacionalne oblasti.
Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen je uvedbo prepovedi uvoza LNG označil za pomemben korak k popolni odpravi ruske energije v EU. »Sankcije imajo resničen učinek in vse bolj omejujejo sposobnost Rusije, da financira svojo nezakonito vojno agresijo proti Ukrajini,« je poudaril.
Soglasje o sankcijah je bilo sklenjeno po tem, ko je Slovaška umaknila svoj veto, in le nekaj dni po tem, ko so ZDA uvedle sankcije proti največjima ruskima naftnima podjetjema, Rosneftu in Lukoilu. To so bili prvi ameriški ukrepi proti ruski vojni industriji, odkar se je Donald Trump januarja vrnil v Belo hišo.
Ursula von der Leyen je izrazila zadovoljstvo nad pogovorom z ameriškim finančnim ministrom Scottom Bessentom o usklajevanju sankcij. »To je jasen signal enotnosti z obeh strani Atlantika,« je zapisala po potrditvi ukrepov v Bruslju.
Voditelji EU so na vrhu izkazali podporo ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu. V Bruselj prihaja po napetem tednu, v katerem se je srečal s Trumpom, ta pa naj bi po poročilih poskušal pritisniti nanj, naj privoli v ozemeljske koncesije Rusiji.

Medtem ostaja odprto vprašanje večmilijardnega posojila Ukrajini, ki bi ga EU zagotovila z zavarovanjem v zamrznjenih ruskih sredstvih. Načrt zadržuje Belgija, kjer je v depozitarju Euroclear zamrznjenih približno 183 milijard evrov ruskega premoženja.
Belgijski premier Bart De Wever je ob prihodu na vrh dejal, da brez ustreznih pravnih jamstev načrta ne bo podprl. »Pravne podlage za odločitev sploh še nisem videl,« je povedal novinarjem. »Tudi med drugo svetovno vojno zamrznjena sredstva niso bila nikoli uporabljena. Gre za zelo pomemben in občutljiv korak.«
Komentarji