

V južnokorejskih pristaniščih je bilo julija in avgusta na sedem tankerjev naloženih več kot 176.000 ton goriva, večinoma dizelskega, je pokazala Guardianova analiza pristaniških evidenc in podatkov o gibanju ladij. Tankerji so nato opravili 14 plovb proti Ruskemu Daljnemu vzhodu.
Za tri tankerje veljajo sankcije Združenega kraljestva in Evropske unije. Dva sta kot končni cilj plovbe navedla pristanišči na Japonskem, a sta nato odplula proti Rusiji. Tretji v pristanišče sploh ni vplul, ampak je pri korejskem Yeosu gorivo prevzel s pretovarjanjem z ladje na ladjo, kar lahko oteži ugotavljanje izvora tovora in omogoča izogibanje pristaniškim terminalom.
Ni jasno, kdo je bil lastnik goriva oziroma kdo ga je prodal, saj južnokorejske pristaniške evidence tega ne razkrivajo. Po podatkih podjetja Kpler so bili med kupci ruska državna naftna družba Rosneft in naftna skupina NNK, proti katerima veljajo sankcije različnih držav.

Povečanje uvoza goriva sledi vse težjim razmeram v ruskem energetskem sektorju, saj so ukrajinski napadi z brezpilotniki močno prizadeli ruske rafinerije. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo je bila junija predelava nafte v Rusiji najnižja v več kot dveh desetletjih, proizvodnja dizelskega goriva pa je bila skoraj 30 odstotkov nižja kot leto prej.
Rusija je avgusta po morju uvozila 368.000 ton naftnih derivatov, kar je več kot sedemkrat toliko kot mesec prej in največ od začetka vojne z Ukrajino. Po podatkih Kplerja je Južna Koreja prispevala 112.000 ton oziroma približno 31 odstotkov tega uvoza, kar jo umesti takoj za Indijo.
Dovoz iz Južne Koreje se je močno povečal julija, ko je južnokorejski predsednik Li Dže Mjung na vrhu Nata v Turčiji obljubil sto milijonov dolarjev pomoči za obnovo Ukrajine. Seul sicer Ukrajini zagotavlja humanitarno in nevojaško pomoč, leta 2023 pa je obljubil 2,3 milijarde dolarjev, predvsem v obliki posojil. Hkrati se izogiba neposredni dobavi orožja Ukrajini in si prizadeva ohraniti gospodarske odnose z Rusijo.
Pošiljke goriva po navedbah Guardiana najverjetneje niso kršile južnokorejske zakonodaje, saj sankcije Seula proti Rusiji temeljijo predvsem na nadzoru izvoza strateškega in drugega blaga, ki bi ga bilo mogoče uporabiti za vojaške namene.
Guardian zaključuje, da bi takšna praksa lahko omajala podobo Južne Koreje kot podpornice Ukrajine in oslabila prizadevanja Zahoda za gospodarski pritisk na Rusijo.
Komentarji