Šarčevi leviti bruseljski vrhuški: Juncker je politično pristranski

Evropska komisija bi morala jasno povedati Hrvaški, naj uresniči arbitražno razsodbo. Sistem vodilnih kandidatov po njegovem ni zakonit in demokratičen.

Objavljeno
16. april 2019 09.42
Posodobljeno
16. april 2019 16.55
Premier Šarec se je brez dlake na jeziku obregnil ob predsednika evropske komisije Junckerja. Bil naj bi politično pristranski in popustljiv do Hrvaške. FOTO: Srdjan Živulović/Reuters
Bruselj – Premier Marjan Šarec se je odločil za frontalni napad na evropsko komisijo in njenega predsednika Jean-Clauda Junckerja glede njune vloge po odločitvi arbitražnega sodišča o slovensko-hrvaški meji.

Po Šarčevi logiki je Bruselj obravnaval Zagreb v rokavicah, ker tamkajšnja vladajoča stranka HDZ – tako kot sam Juncker – prihaja iz družine Evropske ljudske stranke.

Slovenski premier je prepričan, da bi evropska komisija morala pozvati hrvaško vlado, naj uresniči arbitražno razsodbo. »Razočarani smo bili, ko Juncker ni jasno rekel, da se moramo držati vladavine prava. Rekel je, da se ne bo postavil na nobeno stran – ne na slovensko ne na hrvaško. Kar bi moral reči, je: morate spoštovati vladavino prava,« je Šarec povedal za bruseljsko novičarsko spletišče Politico

»Potrebujemo evropsko komisijo, ki se bo držala vladavine prava …  Potrebujemo komisijo, ki bo manj politična,« je ocenil.

Poleg tega je prepričan, da je bila evropska komisija pristranska v korist velikih članic. Sam si želi, da bi bolj zagovarjala šibke države. Moti ga, denimo, Junckerjeva opazka, da so bili popustljivi do Pariza glede spoštovanja proračunskih pravil, ker je Francija pač Francija.

V evropski komisiji so za Politico pojasnili, da se je Juncker simbolno in premišljeno odločil, da bo začel dialog o prihodnosti Evrope v Sloveniji (obisk marca 2017), ki jo nekateri vidijo kot eno od novih in majhnih članic. S tem naj bi se bil poklonil Sloveniji. Glede meje s Hrvaško so sporočili, da je evropska komisija spodbujala obe strani, naj dosežeta sporazumno rešitev.


Bruselj odločno zavrača Šarčeve očitke

V evropski komisiji sicer na vprašanje Dela niso hoteli neposredno komentirati Šarčevih komentarjev, a so širše pojasnili svoja znana stališča in dejstva, »ki govorijo samo zase«. Pripeli so tudi Junckerjev nastop na tiskovni konferenci v Slovenij pred dvema letoma, v katerem pripisuje velik pomen malim članicam.
 
Glede mejnega vprašanja pojasnjujejo, da evropska komisija ni bila del arbitražnega procesa med Slovenijo in Hrvaško. Tako tudi ni del sodnih postopkov pred Sodiščem EU, ki ga je Slovenija sprožila po 259. členu Pogodbe o delovanju EU.  

»Komisija je vedno na strani pravne gotovosti  v interesu vseh strani. Zato smo zmeraj poudarjali pomen postopka arbitraže in spodbujali obe strani k sporazumni rešitvi,« so sporočili. Zadeva da ostaja v rokah obeh držav in zdaj tudi Sodišča EU.

Glede Šarčevih očitkov o zanemarjanju malih držav članic pojasnjujejo, da je Juncker prvi obisk po objavi bele knjige po prihodnosti EU 1. marca 2017 opravil v Ljubljani. Slovenijo je izbral premišljeno in simbolično; tudi zato, ker je med članicami, ki jih nekateri obravnavajo kot nove in majhne.  

»Vedno je jasno povedal, da so vse države članice enake in da so v bistvo male pogosto bolj izkušene pri gradnji mostov,« so pojasnili držo predsednika evropske komisije  To da med drugim izhaja iz Junckerjevih izkušenj, saj sam prihaja iz male članice, Luksemburga.   

Konkretno navajajo, da je Juncker pomagal Sloveniji pri zaščiti vina teran.


Tudi Orbán je oster in kritičen


Takšne kritike evropske komisije in njenega predsednika so v praksi EU bolj izjema. Značilne so, denimo, za politiko madžarskega premiera Viktorja Orbána.

Kot najboljšo kandidatko za Junckerjevega naslednika je Šarec zagovarjal komisarko za konkurenco Margrethe Vestager, ki prav tako prihaja iz liberalne politične skupine (ALDE). O svoji »viziji« Unije je dejal, da ni federalist in da si želi EU, ki ne bi prelagala, marveč hitro sprejemala odločitve.


Sistem vodilnih kandidatov nezakonit?


Postavil se je tudi proti sistemu vodilnih kandidatov na evropskih volitvah. V skladu s sistemom bi predsednik evropske komisije moral postati vodilni kandidat politične družine, ki na volitvah dobi največ evropskih poslancev. »To ni zakonito … To ni demokratično,« je o sistemu povedal Šarec. Po pravnem redu EU sicer voditelji članic (evropski svet) predlagajo evropskemu parlamentu kandidata v izvolitev.  

Šarec je še enkrat kritiziral predsednika evropskega parlamenta Antonia Tajanija zaradi njegovih izjav v Bazovici in govorjenja o pozitivnih plateh Benita Mussolinija.
 

Vesel za Zelenskega


Glede ukrajinskega komika Volodomira Zelenskega, ki utegne postati prihodnji predsednik Ukrajine, je v šali povedal: »Vesel sem, da Slovenija ni edina država, ki gre po tej poti.« Sicer naj bi igralci in komiki imeli nekaj skupnih lastnosti s politiki. »Za igranje komedije moraš veliko brati, veliko moraš opazovati, moraš preučevati karakterje in to ni lahko,« je pojasnil in nadaljeval: »V politiki moraš imet pogum, moraš nastopati in vedeti veliko stvari. Moraš se hitro učiti.«