Šarec: Slovenija ima občutek, da ji Avstrija ne zaupa
Dobre odnose kalijo majhni, a rešljivi problemi.
Odpri galerijo
Avstrijski kancler Sebastian Kurz in slovenski premier Marjan Šarec sta se posvetila predvsem evropskim temam in poudarila dobre odnose med državama na gospodarskem področju. Foto: AFP
Avstrijski kancler Sebastian Kurz je pohvalil odnose med državama in se zahvalil svojemu kolegu Marjanu Šarcu, ker si je za svoj prvi obisk sosednje države izbral prav Avstrijo.
»Sva pripadnika mlajše generacije, zato gledava na Evropo in svet drugače. Ne želiva si vračanja v zgodovino, ampak raje gledava naprej,« je po delovnem kosilu s svojim 32-letnim gostiteljem povedal devet let starejši predsednik slovenske vlade Marjan Šarec, ki se je danes srečal tudi z avstrijskim predsednikom Alexandrom Van der Bellnom.
Pogovor med premieroma držav, med katerima je blagovna menjava dosegla pet milijard evrov, se je vrtel predvsem okoli evropskih tem, saj severna soseda konec leta zaključuje predsedovanje Uniji. Šarec je pohvalil Kurza, da je dobro opravil težko nalogo brexita, med kosilom pa sta se zavzela tudi za evropsko integracijo Zahodnega Balkana. Po Šarčevih besedah Slovenija dobro pozna to regijo, zato lahko ponudi svoje izkušnje.
Druga »evropska« tema, ki sta jo imela na jedilniku, so bile migracije. Oba sta poudarila, da imata njuni državi enak skupni cilj: zavarovanje zunanjih meja Evropske unije. Zato je bila po besedah slovenskega gosta pametna odločitev severne sosede, da bo gostila vrh Evropa-Afrika, saj »je prava pot, če probleme rešuješ pri izvoru«, kakor se je izrazil Šarec. A migracijski problemi, ki jih Avstrija rešuje tudi tako, da je uvedla nadzor nad schengensko mejo s svojo južno sosedo, je tudi eno od spornih vprašanj med državama.
Kurz je priznal, da imata z gostom različna stališča, a da si kot prepričan Evropejec tudi sam prizadeva, da bi tovrstne ukrepe odpravili. »Toda temu so botrovale napačne odločitve iz leta 2015, ki so nas prisilile v ta ukrep. Spomnite se, Nemčija, ki je takrat razglašala odprte meje, je prva uvedla nadzor na notranji schengenski meji, in to z Avstrijo. Temu pa so sledile druge države,« je pojasnil Kurz.
Njegov slovenski kolega je dodal, da je gostitelju izrazil pričakovanje Ljubljane, da bo Dunaj odpravil ta nadzor. »Slovenija načelno nikjer v EU ne nasprotuje mejnim nadzorom, če so ti potrebni. A na meji med našima državama niso potrebni, ker Slovenija temeljito izvaja nadzor svoje schengenske meje s Hrvaško,« je izjavil Šarec. Po njegovih besedah se z gostiteljem strinjata, da je treba okrepiti evropsko agencijo za zunanje meje Frontex, ki bi morala okrepiti svoje delovanje na zunanjih mejah EU, ki potekajo med sosednjo Hrvaško in Bosno in Hercegovino ter Srbijo.
»Tako bi se zmanjšal tudi občutek Slovenije, da ji Avstrija ne zaupa,« je povedal predsednik slovenske vlade. A je optimistično dodal, da v duhu dobrih sosedskih odnosov pričakuje čimprejšnjo rešitev problema: »Kjer je volja, je tudi pot.«
Odgovoru na vprašanje avstrijske javne televizije ORF o avstrijskem zakonu, s katerim so znižali otroške dodatke sodobnim »gastrbajterjem«, ki prihajajo iz vzhodnih članic EU, se je Kurz izognil. Šarec pa je podobno kot slovenski zunanji minister Miro Cerar, ki je bil na obisku na Dunaju pred enim mesecem, odgovoril, da bo o tem problemu morala odločiti evropska komisija. »Vprašanje seveda je, kako se bo odločila, a verjamem, da bo tokrat zmagala pravna država in da bo odločitev drugačna, kakor je bila pri enem od prejšnjih primerov,« je slovenski premier spomnil na kočljiva stališča Bruslja do arbitražnega spora med Slovenijo in Hrvaško.
O tem, kaj sta se pogovarjala o še enem spornem dvostranskem vprašanju o narodnih manjšinah, na skrbno zrežirani in zelo kratki tiskovni konferenci, ni bilo mogoče postaviti vprašanj. Kurz je na začetku le diplomatsko omenil, da »imamo narodnostni skupnosti v obeh državah«. Dunaj si prizadeva, da bi Slovenija tam živeči nemško govoreči skupnosti priznala status avtohtone narodne skupnosti, Cerar pa je pred kratkim izjavil, da za to ni pravnih podlag. A za Ljubljano je precej večji problem položaj slovenske manjšine v severni sosedi, ki ji že četrt stoletja namenjajo enako državno finančno podporo.
Težave Slovencev na drugi strani meje je lepo opisal pravnik Rudi Vouk, ki se je na avstrijskem ustavnem sodišču boril za njihove pravice. Na torkovem novoletnem sprejemu pri slovenski veleposlanici na Dunaju Kseniji Škrilec je častnemu gostu Šarcu razkril, da je Avstrija za okrepljeni nadzor na južni meji porabila 20 milijonov evrov, prijela pa le 10 nezakonitih prebežnikov. »To je dva milijona evrov na enega, kar je več, kot dobi podpore od avstrijske države celotna slovenska manjšina,« je izračunal Vouk.
»Sva pripadnika mlajše generacije, zato gledava na Evropo in svet drugače. Ne želiva si vračanja v zgodovino, ampak raje gledava naprej,« je po delovnem kosilu s svojim 32-letnim gostiteljem povedal devet let starejši predsednik slovenske vlade Marjan Šarec, ki se je danes srečal tudi z avstrijskim predsednikom Alexandrom Van der Bellnom.
Pogovor med premieroma držav, med katerima je blagovna menjava dosegla pet milijard evrov, se je vrtel predvsem okoli evropskih tem, saj severna soseda konec leta zaključuje predsedovanje Uniji. Šarec je pohvalil Kurza, da je dobro opravil težko nalogo brexita, med kosilom pa sta se zavzela tudi za evropsko integracijo Zahodnega Balkana. Po Šarčevih besedah Slovenija dobro pozna to regijo, zato lahko ponudi svoje izkušnje.
Druga »evropska« tema, ki sta jo imela na jedilniku, so bile migracije. Oba sta poudarila, da imata njuni državi enak skupni cilj: zavarovanje zunanjih meja Evropske unije. Zato je bila po besedah slovenskega gosta pametna odločitev severne sosede, da bo gostila vrh Evropa-Afrika, saj »je prava pot, če probleme rešuješ pri izvoru«, kakor se je izrazil Šarec. A migracijski problemi, ki jih Avstrija rešuje tudi tako, da je uvedla nadzor nad schengensko mejo s svojo južno sosedo, je tudi eno od spornih vprašanj med državama.
Kurz je priznal, da imata z gostom različna stališča, a da si kot prepričan Evropejec tudi sam prizadeva, da bi tovrstne ukrepe odpravili. »Toda temu so botrovale napačne odločitve iz leta 2015, ki so nas prisilile v ta ukrep. Spomnite se, Nemčija, ki je takrat razglašala odprte meje, je prva uvedla nadzor na notranji schengenski meji, in to z Avstrijo. Temu pa so sledile druge države,« je pojasnil Kurz.
Kurz se je vprašanju o otroških dodatkih izognil
Njegov slovenski kolega je dodal, da je gostitelju izrazil pričakovanje Ljubljane, da bo Dunaj odpravil ta nadzor. »Slovenija načelno nikjer v EU ne nasprotuje mejnim nadzorom, če so ti potrebni. A na meji med našima državama niso potrebni, ker Slovenija temeljito izvaja nadzor svoje schengenske meje s Hrvaško,« je izjavil Šarec. Po njegovih besedah se z gostiteljem strinjata, da je treba okrepiti evropsko agencijo za zunanje meje Frontex, ki bi morala okrepiti svoje delovanje na zunanjih mejah EU, ki potekajo med sosednjo Hrvaško in Bosno in Hercegovino ter Srbijo.
»Tako bi se zmanjšal tudi občutek Slovenije, da ji Avstrija ne zaupa,« je povedal predsednik slovenske vlade. A je optimistično dodal, da v duhu dobrih sosedskih odnosov pričakuje čimprejšnjo rešitev problema: »Kjer je volja, je tudi pot.«
Odgovoru na vprašanje avstrijske javne televizije ORF o avstrijskem zakonu, s katerim so znižali otroške dodatke sodobnim »gastrbajterjem«, ki prihajajo iz vzhodnih članic EU, se je Kurz izognil. Šarec pa je podobno kot slovenski zunanji minister Miro Cerar, ki je bil na obisku na Dunaju pred enim mesecem, odgovoril, da bo o tem problemu morala odločiti evropska komisija. »Vprašanje seveda je, kako se bo odločila, a verjamem, da bo tokrat zmagala pravna država in da bo odločitev drugačna, kakor je bila pri enem od prejšnjih primerov,« je slovenski premier spomnil na kočljiva stališča Bruslja do arbitražnega spora med Slovenijo in Hrvaško.
Težak položaj slovenske manjšine v severni sosedi
O tem, kaj sta se pogovarjala o še enem spornem dvostranskem vprašanju o narodnih manjšinah, na skrbno zrežirani in zelo kratki tiskovni konferenci, ni bilo mogoče postaviti vprašanj. Kurz je na začetku le diplomatsko omenil, da »imamo narodnostni skupnosti v obeh državah«. Dunaj si prizadeva, da bi Slovenija tam živeči nemško govoreči skupnosti priznala status avtohtone narodne skupnosti, Cerar pa je pred kratkim izjavil, da za to ni pravnih podlag. A za Ljubljano je precej večji problem položaj slovenske manjšine v severni sosedi, ki ji že četrt stoletja namenjajo enako državno finančno podporo.
Težave Slovencev na drugi strani meje je lepo opisal pravnik Rudi Vouk, ki se je na avstrijskem ustavnem sodišču boril za njihove pravice. Na torkovem novoletnem sprejemu pri slovenski veleposlanici na Dunaju Kseniji Škrilec je častnemu gostu Šarcu razkril, da je Avstrija za okrepljeni nadzor na južni meji porabila 20 milijonov evrov, prijela pa le 10 nezakonitih prebežnikov. »To je dva milijona evrov na enega, kar je več, kot dobi podpore od avstrijske države celotna slovenska manjšina,« je izračunal Vouk.
