Šarec v OZN: Podnebne spremembe zahtevajo nujno ukrepanje
Slovenski premier je na zasedanju Generalne skupščine ZN podprl multilateralizem in prizadevanja za pravno državo, človekove pravice in trajnostni razvoj.
Odpri galerijo
»Spoštovanje mednarodnih zavez in izvajanje mednarodnih sodnih odločitev sta temeljnega pomena,« je v ne najbolj polni dvorani Organizacije združenijh narodov danes izjavil Marjan Šarec. FOTO: Tamino Petelinšek/STA
Premier Marjan Šarec je danes nastopil na splošni razpravi svetovnih voditeljev 74. zasedanja Generalne skupščine OZN v New Yorku. Uvodoma je izjavil, da je svetovni red v tranziciji, mednarodne organizacije pa se trudijo to upoštevati. Pri tem po njegovem mnenju ne gre zavreči temeljnih načel, ki so vodila svet v zadnjih sedmih desetletjih – suverena enakost vseh držav, kolektivna varnost, progresivni razvoj mednarodnega prava in izpolnjevanje obveznosti v dobri veri, mirno reševanje sporov, prijateljsko sodelovanje med državami ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Podprl je multilateralizem ter poudaril, da se je treba osredotočiti na pravno državo in človekove pravice, podnebne spremembe in cilje trajnostnega razvoja, pa tudi izzive, povezane z novimi tehnologijami. »Naša zavezanost večstranskemu sodelovanju izhaja iz naših vrednot in trdnega prepričanja, da se svetovna vprašanja lahko rešujejo le s skupnimi močmi,« je povedal.
»Pri spoštovanju mednarodnega prava ne gre za oportunizem ali politično voljo, ampak za pravno obveznost in sine qua non mednarodnega sistema. Zato je nujno, da se upremo poskusom razvrednotenja mednarodnega prava. Spoštovanje mednarodnih zavez in izvajanje mednarodnih sodnih odločitev sta temeljnega pomena,« je povedal premier.
V zadnjih sedmih desetletjih je bil po njegovem dosežen zavidljiv napredek pri varstvu človekovih pravic, a ta ne sme biti samoumeven, treba se je upreti vsakemu poskusu slabitve obstoječe ravni varstva človekovih pravic. »Te so ena največjih dobrin, ki jih lahko zapustimo in tudi moramo zapustiti svojim otrokom,« je dejal.
Poudaril je, da podnebne spremembe zahtevajo nujno ukrepanje, na kar je opozorilo doslej največje aktiviranje mladih na svetovni ravni in pobuda generalnega sekretarja za sklic podnebnega vrha. »Dolžni smo otrokom, da ne odrinemo pariškega podnebnega sporazuma.«
»Za Slovenijo je prehod na trajnostno in zeleno gospodarstvo strateška prednostna naloga. Slovenija bo tudi v prihodnje podpirala izvajanje Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah; pri tem bomo posebno pozornost namenili trajnostni rabi naravnih virov in gospodarjenju z njimi, predvsem vode, spodbujanju krožnega gospodarstva in ohranjanju ter varstvu biotske raznovrstnosti,"je med drugim poudaril premier.
Šarec se je v govoru zavzel tudi za lajšanje osnovnih vzrokov za migracije v državah v razvoju. »Množične migracije niso nov izziv in jih tudi ni mogoče kar čez noč preprosto ustaviti. Obravnavati jih je treba odgovorno s stališča človekovih pravic in solidarnosti z jasnim poudarkom na preprečevanju - ustrezni obravnavi razmer tam, od koder te migracije izvirajo,« je dejal.
Zavrnil je vse vrste diskriminacije, se zavzel za zaščito napredka pri spolni enakosti in opolnomočenju žensk, pri čemer je poudaril, da so spolne in reproduktivne pravice bistvene za enakost spolov.
Članice Varnostnega sveta ZN je pozval, naj podprejo kodeks ravnanja v zvezi z množičnimi grozodejstvi in se vzdržijo uporabe veta v takih primerih.
Slovenija se zavzema za preprečevanje spopadov in mediacijo. Odločena je prispevati k prizadevanjem za preprečevanje, predvsem s podpiranjem stebra človekovih pravic ZN, mednarodnega kazenskega sodstva in mirnega reševanja sporov. V tej zvezi bo Slovenija tudi v prihodnje podpirala stabilnost in evropsko vključevanje držav Zahodnega Balkana.
Šarec je kot član kroga voditeljev za preprečevanje spolnega izkoriščanja in zlorab v operacijah ZN in odziv nanje, ki ga je ustanovil generalni sekretar, pozval k usklajenemu delovanju za preprečevanje spolnega izkoriščanja iz zlorab v sistemu ZN.
Slovenija bo pomagala državam pri zagotavljanju, da storilci prevzamejo odgovornost za svoja dejanja in je skupaj z več drugimi državami dala pobudo za pogajanja o večstranski pogodbi o medsebojni pravni pomoči in izročitvi zaradi kazenskega pregona po domačem pravu najhujših mednarodnih kaznivih dejanj.
Na koncu je še omenil nove tehnologije, ki povezujejo ljudi, povečujejo produktivnost in kakovost življenja, hkrati pa tudi nove nevarnosti za države in posameznike. Navzoče je seznanil s predlogom o vzpostavitvi prvega evropskega mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco v Ljubljani pod okriljem Unesca. Izrazil je upanje, da se bo lahko novembra na generalni konferenci Unesca zanesel na podporo držav.
Podprl je multilateralizem ter poudaril, da se je treba osredotočiti na pravno državo in človekove pravice, podnebne spremembe in cilje trajnostnega razvoja, pa tudi izzive, povezane z novimi tehnologijami. »Naša zavezanost večstranskemu sodelovanju izhaja iz naših vrednot in trdnega prepričanja, da se svetovna vprašanja lahko rešujejo le s skupnimi močmi,« je povedal.
»Pri spoštovanju mednarodnega prava ne gre za oportunizem ali politično voljo, ampak za pravno obveznost in sine qua non mednarodnega sistema. Zato je nujno, da se upremo poskusom razvrednotenja mednarodnega prava. Spoštovanje mednarodnih zavez in izvajanje mednarodnih sodnih odločitev sta temeljnega pomena,« je povedal premier.
V zadnjih sedmih desetletjih je bil po njegovem dosežen zavidljiv napredek pri varstvu človekovih pravic, a ta ne sme biti samoumeven, treba se je upreti vsakemu poskusu slabitve obstoječe ravni varstva človekovih pravic. »Te so ena največjih dobrin, ki jih lahko zapustimo in tudi moramo zapustiti svojim otrokom,« je dejal.
Poudaril je, da podnebne spremembe zahtevajo nujno ukrepanje, na kar je opozorilo doslej največje aktiviranje mladih na svetovni ravni in pobuda generalnega sekretarja za sklic podnebnega vrha. »Dolžni smo otrokom, da ne odrinemo pariškega podnebnega sporazuma.«
»Za Slovenijo je prehod na trajnostno in zeleno gospodarstvo strateška prednostna naloga. Slovenija bo tudi v prihodnje podpirala izvajanje Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah; pri tem bomo posebno pozornost namenili trajnostni rabi naravnih virov in gospodarjenju z njimi, predvsem vode, spodbujanju krožnega gospodarstva in ohranjanju ter varstvu biotske raznovrstnosti,"je med drugim poudaril premier.
Marjan Šarec FOTO: Tamino Petelinšek/STA
»Množične migracije niso nov izziv«
Šarec se je v govoru zavzel tudi za lajšanje osnovnih vzrokov za migracije v državah v razvoju. »Množične migracije niso nov izziv in jih tudi ni mogoče kar čez noč preprosto ustaviti. Obravnavati jih je treba odgovorno s stališča človekovih pravic in solidarnosti z jasnim poudarkom na preprečevanju - ustrezni obravnavi razmer tam, od koder te migracije izvirajo,« je dejal.
Zavrnil je vse vrste diskriminacije, se zavzel za zaščito napredka pri spolni enakosti in opolnomočenju žensk, pri čemer je poudaril, da so spolne in reproduktivne pravice bistvene za enakost spolov.
Članice Varnostnega sveta ZN je pozval, naj podprejo kodeks ravnanja v zvezi z množičnimi grozodejstvi in se vzdržijo uporabe veta v takih primerih.
Slovenija se zavzema za preprečevanje spopadov in mediacijo. Odločena je prispevati k prizadevanjem za preprečevanje, predvsem s podpiranjem stebra človekovih pravic ZN, mednarodnega kazenskega sodstva in mirnega reševanja sporov. V tej zvezi bo Slovenija tudi v prihodnje podpirala stabilnost in evropsko vključevanje držav Zahodnega Balkana.
Šarec je kot član kroga voditeljev za preprečevanje spolnega izkoriščanja in zlorab v operacijah ZN in odziv nanje, ki ga je ustanovil generalni sekretar, pozval k usklajenemu delovanju za preprečevanje spolnega izkoriščanja iz zlorab v sistemu ZN.
Slovenija bo pomagala državam pri zagotavljanju, da storilci prevzamejo odgovornost za svoja dejanja in je skupaj z več drugimi državami dala pobudo za pogajanja o večstranski pogodbi o medsebojni pravni pomoči in izročitvi zaradi kazenskega pregona po domačem pravu najhujših mednarodnih kaznivih dejanj.
Na koncu je še omenil nove tehnologije, ki povezujejo ljudi, povečujejo produktivnost in kakovost življenja, hkrati pa tudi nove nevarnosti za države in posameznike. Navzoče je seznanil s predlogom o vzpostavitvi prvega evropskega mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco v Ljubljani pod okriljem Unesca. Izrazil je upanje, da se bo lahko novembra na generalni konferenci Unesca zanesel na podporo držav.
