Schengen bo zaprl vrata
Državljani tretjih držav bodo lahko vstopili v EU le izjemoma.
Odpri galerijo
Strožji režim je na notranjih in zunanjih schengenskih mejah. Na fotografiji poljski zdravstveni delavec meri telesno temperaturo potnikom na meji z Nemčijo. FOTO: Odd Andersen/AFP
Bruselj – V EU bo vpeljan strog režim za vstop državljanov tretjih držav. Prepoved vstopa bo veljala za vse, ki niso na nujni poti.
To je voditeljem držav članic EU, ki se bodo na videokonferenci sestali jutri, predlagala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. Omejitve vstopa bodo veljale 30 dni, ukrep je mogoče podaljšati.
Izjeme, ki jim bodo dovolili potovanje čez mejo, bodo osebe z dolgotrajnim prebivališčem v Uniji, sorodniki državljanov, diplomati, zdravniki, medicinske sestre, strokovnjaki, ljudje, ki prevažajo blago, in čezmejni delavci.
Da bi bil ukrep učinkovit, bi ga morale upoštevati tudi štiri schengenske pridružene države: to so Islandija, Liechtenstein, Norveška in Švica. Veljal bo tudi v članicah EU, ki niso v schengenskem območju (Bolgarija, Ciper, Hrvaška in Romunija).
Tudi Združeno kraljestvo bodo povabili k izvajanju novega režima, toda omejitve za njegove državljane ne bodo veljale, saj so do konca leta (tranzicija po brexitu) obravnavani enako kot državljani EU.
V Bruslju pričakujejo, da bo strog režim na zunanji meji omogočil prekinitev nadzora na notranjih mejah schengna, ki ga je vpeljalo nekaj članic in lahko negativno vpliva na delovanje notranjega trga EU.
Ukrep bodo morale izvajati države članice. Ursula von der Leyen je s tem že seznanila članice G7. Ameriški predsednik Donald Trump prejšnji teden pri prepovedi poletov potnikom iz EU tega ni naredil.
»Naš zdravstveni sistem je pod velikim pritiskom,« je pojasnila predsednica evropske komisije. Z manj potovanji lahko učinkoviteje zajezimo širjenje koronavirusa.
Evropska komisija je pripravila smernice za upravljanje meja s ciljem varovanja zdravja ob ohranitvi celovitosti notranjega trga EU. Tako naj bi bili na notranjih mejah zagotovljeni posebni pasovi za čezmejni transport ključnih potrebščin, kot sta hrana ali medicinska oprema. Preprečili bi tudi motnje v nabavnih verigah.
Na notranjih schengenskih mejah skladno z bruseljskimi smernicami ljudem ne bi zavračali vstopa, temveč bi bolnim zagotovili oskrbo. Države lahko vpeljejo zahtevo za samoizolacijo za tuje državljane, ki pridejo čez mejo, a samo če enako zahtevajo od svojih državljanov.
To je voditeljem držav članic EU, ki se bodo na videokonferenci sestali jutri, predlagala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. Omejitve vstopa bodo veljale 30 dni, ukrep je mogoče podaljšati.
Izjeme, ki jim bodo dovolili potovanje čez mejo, bodo osebe z dolgotrajnim prebivališčem v Uniji, sorodniki državljanov, diplomati, zdravniki, medicinske sestre, strokovnjaki, ljudje, ki prevažajo blago, in čezmejni delavci.
V EU bo vpeljan strog režim za vstop državljanov tretjih držav. FOTO: Kenzo Tribouillard/AFP
Da bi bil ukrep učinkovit, bi ga morale upoštevati tudi štiri schengenske pridružene države: to so Islandija, Liechtenstein, Norveška in Švica. Veljal bo tudi v članicah EU, ki niso v schengenskem območju (Bolgarija, Ciper, Hrvaška in Romunija).
Tudi Združeno kraljestvo bodo povabili k izvajanju novega režima, toda omejitve za njegove državljane ne bodo veljale, saj so do konca leta (tranzicija po brexitu) obravnavani enako kot državljani EU.
V Bruslju pričakujejo, da bo strog režim na zunanji meji omogočil prekinitev nadzora na notranjih mejah schengna, ki ga je vpeljalo nekaj članic in lahko negativno vpliva na delovanje notranjega trga EU.
Ukrep bodo morale izvajati države članice. Ursula von der Leyen je s tem že seznanila članice G7. Ameriški predsednik Donald Trump prejšnji teden pri prepovedi poletov potnikom iz EU tega ni naredil.
»Naš zdravstveni sistem je pod velikim pritiskom,« je pojasnila predsednica evropske komisije. Z manj potovanji lahko učinkoviteje zajezimo širjenje koronavirusa.
Evropska komisija je pripravila smernice za upravljanje meja s ciljem varovanja zdravja ob ohranitvi celovitosti notranjega trga EU. Tako naj bi bili na notranjih mejah zagotovljeni posebni pasovi za čezmejni transport ključnih potrebščin, kot sta hrana ali medicinska oprema. Preprečili bi tudi motnje v nabavnih verigah.
Na notranjih schengenskih mejah skladno z bruseljskimi smernicami ljudem ne bi zavračali vstopa, temveč bi bolnim zagotovili oskrbo. Države lahko vpeljejo zahtevo za samoizolacijo za tuje državljane, ki pridejo čez mejo, a samo če enako zahtevajo od svojih državljanov.
