Se Bližnjemu vzhodu približuje nova katastrofa?

Le nekaj mesecev po umiku ameriških vojakov iz Iraka se v nemirni bližnjevzhodni regiji znova krepi odmev bobnov vojne. Tokrat je v središču pozornosti Iran, ki se je v zadnjih letih zapletel v oster spor z mednarodno skupnostjo zaradi svojega jedrskega programa.

Medtem ko v Teheranu vztrajajo, da je program izključno civilne narave, so v številnih zahodnih prestolnicah prepričani, da je to zgolj krinka za skrivni razvoj atomske bombe.

Možnost, da bi se islamska republika polastila jedrskega orožja in tako porušila trenutno strateško razmerje sil v nemirni regiji, najbolj skrbi Izrael, ki - tudi zahvaljujoč ostrim grožnjam židovski državi, ki občasno prihajajo iz ust najvišjih predstavnikov režima mul - svari, da bi to vodilo v novi holokavst. Zaradi tega so si v Tel Avivu zadali cilj, da za nobeno ceno ne bodo dopustili, da bi Iran razvil atomsko bombo ali se kako drugače dokopal do nje.

Dejstvo je, da so v Teheranu zelo skrivnostni glede svojega jedrskega programa, kar upravičeno vzbuja skrbi, vendar si v mednarodni skupnosti kljub temu niso edini, ali Iran bombo res razvija. Ameriške obveščevalne službe so v zadnjih dveh poročilih ugotovile, da temu ni tako in da je islamska republika že pred leti odstopila od vojaških jedrskih načrtov, številni analitiki pa domnevajo, da se teheranski režim skuša »le« približati tehnološki zmogljivosti razviti jedrsko orožje, ne da bi to tudi dejansko storil.

V Izraelu menijo drugače. Prepričani so, da imajo iranska jedrska prizadevanja en sam cilj - bombo, ki se ne glede na mednarodni politični pritisk in sankcije nezadržno približuje. Ker administracija ameriškega predsednika Baracka Obame (še) ni zagreta za novo vojaško avanturo na Bližnjem vzhodu, se v zadnjem času krepijo ugibanja, da bi se utegnili Izraelci iranske jedrske grožnje lotiti kar na lastno pest. Ameriški obrambni minister Leon Panetta je nedavno opozoril, da bi se kaj takega lahko zgodilo še pred poletjem.

Povsem verjetno je, da so tovrstna opozorila namenjena predvsem krepitvi pritiska na teheranski režim, naj vendarle razkrije svoje jedrske karte, a po drugi strani se ne bi zgodilo prvič, da bi Izrael s silo ustavil jedrske ambicije regionalnih nasprotnikov. Toda iranski jedrski program je zaradi omejenih vojaških zmogljivosti židovske države, velike oddaljenosti in široke palete dobro utrjenih tarč nedvomno precej trši zalogaj od iraškega reaktorja Osirak, ki so ga izraelska letala zravnala z zemljo leta 1981, in skrivnostnega sirskega jedrskega objekta, ki ga je podobna usoda doletela pred petimi leti.