Še ena sodna zaušnica Viktorju Orbánu

Madžarski zakon o nevladnih organizacijah, poimenovan lex Soros, je v nasprotju s pravom EU.
Fotografija: Madžarski premier je izgubi sodno bitko na Sodišču EU. FOTO: Michal Cizek/AFP
Odpri galerijo
Madžarski premier je izgubi sodno bitko na Sodišču EU. FOTO: Michal Cizek/AFP

Bruselj – Madžarske omejitve za nevladne organizacije, ki se financirajo iz tujine, so v nasprotju s pravom Evropske Unije. To je danes odločilo Sodišče EU in s tem pritrdilo argumentaciji evropske komisije.  

Za glavno tarčo madžarskega zakona o preglednosti iz leta 2017 je veljal milijarder George Soros (lex Soros). Obveznosti, naložene nekaterim kategorijam civilne družbe, so po mnenju sodišča iz Luxembourga diskriminatorne.

Po zakonu so se organizacije morale prijaviti na sodiščih kot prejemnice tuje pomoči, če je znesek donacij iz drugih držav članic ali tretjih držav presegal določen prag. Ob registraciji so morale navesti imena donatorjev za zneske, višje od 500.000 forintov (okoli 1400 evrov).
 

Preberite še: Strah pred pandemijo »koronadiktature«


Sodišče EU je presodilo, da transakcije, ki jih ureja zakon, spadajo k pojmu pretok kapitala. Ukrep je po odločitvi sodišča diskriminatoren, ker različno obravnava nacionalni in čezmejni pretok kapitala. Javna objava njihovih imen lahko odvrne donatorje od financiranja, je pojasnjevalo sodišče.

Čeprav bi povečanje preglednosti financiranja društev lahko ta štela za nujen razlog v splošnem interesu (društva lahko s svojimi dejavnostmi vplivajo na javno življenje in razpravo), Madžarska ni dokazala, da so takšne omejitve, kot so bile sprejete, upravičene. Veljajo namreč za vse organizacije, in ne le za tiste, ki lahko dejansko vplivajo na razprave.
 

Preberite še gostujoče pero Georgea Sorosa: Preživetje naše civilizacije


Madžarska tudi ni dokazala grožnje javnemu redu in varnosti. »Zakon o preglednosti temelji predvsem na načelni in nerazlikovalni domnevi, da je vsako tuje financiranje civilnih organizacij samo po sebi sumljivo,« je ugotavljalo sodišče.    

Oteževanje delovanja društev so videli tudi kot omejevanje pravice do združevanje. Enako velja za pravico do zasebnega in družinskega življenja, saj zakon zahteva razkritje osebnih podatkov.

Preberite še:

Komentarji: